VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: KORENJE
»Jej, korenje, da boš imel zdrave oči in boš dobro videl,« je bil večkrat ponovljen stavek, ki sem ga slišal od staršev in starih staršev. V otroških letih nisem preveč maral mesa, a mi tudi zelenjava ni šla ne vem kako hudo v slast. Verjetno je bil korenček še eden izmed »najljubših«. Večkrat sem ga grizel med obroki in vedno je imel nekako sladkast okus. Ko ga uživam danes, ko več kot 3 leta zelo poredko ali skoraj nič ne uživam umetnih in belih sladkorjev, trsni sladkor pa v zelo majhnih količinah v sladicah, je korenje zelo sladko; korenčkov sok je sladek!
Da se vrnem k začetnemu stavku, da je korenje dobro za oči. Res je! Beta karoteni in lutein, katere vsebuje korenje, se koncentrirajo v očesu. Da, korenje je odlična hrana za zdrave, vitalne in dolgoslužeče oči! Tudi, ko sledimo podobnostim, nas korenček usmerja k očesu. Ko korenje prerežemo, vidimo, da je zelo podoben očesu. Je identično: naokrog vidimo beločnico, potem naprej šarenica (po ang. Iris, kar izvorno pomeni mavrica; po srb. šareno – barvasto, mavrično) okrog sredinske zenice. Zanimivo? Zelo. In to so, z opazovanjem Narave, naši predniki opazili in uporabljali, zdravili, vitalizirali.
Korenje štejemo med najstarejšo povrtnino, ki so jo v mlajši kameni dobi (pred 5.000 leti) gojili že mostiščarji. In gojimo ga še danes, le da se verjetno v popolnosti ne zavedamo njegovih zdravilnih učinkov. Izvorno je bilo korenje rumene, rdeče in vijolične, skoraj da črne barve. V 18. stoletju naj bi nizozemski botaniki s križanjem sort vzgajali korenje, ki obrodi večje in sočnejše sadeže in med drugim “iznašli” tudi oranžno korenje. Od eni izmed zgodb, teorij naj bi nizozemski botaniki križali korenje v oranžno barvo v čast njihovemu “oranžnemu” princu Wilijamu, kot izkaz hvaležnosti za osamosvojitev Nizozemske med vojno s Španijo. Ko sem prvič naletel na omenjeno zgodbo o oranžnem korenju, kar nisem mogel verjeti, da izvorno oranžno korenje ni obstajalo. Predvsem zato, ker v naših krajih v večini posegamo po oranžnem korenju in v nekoliko manjši meri tudi po rumenem, medtem ko na rdečega in vijoličnega zelo redko naletimo.
V korenju najdemo veliko mineralov, vitaminov in rudnin. Z, že omenjenimi, karoteni in luteinom najdemo še vitamin A in E, tudi vitamin B, likopen,pa eterična olja, pektin, jabolčno kislino, ksantofil, celulozo, beljakovine (proteine), sluz, škrob…
KORENJE:
- zdravi in uravnava prebavo,
- krepi vid in delovanje oči,
- je odlična hrana za dojenčke,
- celi rane,
- izboljšuje delovanje jeter,
- uravnava telesno težo.
Priporočamo uživanje korenja v vsakodnevni dieti. Lahko kot osnova ali dodatek k zmešančku, v juhi, kuhan v pire ali popečen s krompirjem in ostalo zelenjavo. Naribanega vključimo v sestavine pice ali iz njega pripravimo korenčkov biskvit, korenčkovo torto. Kot posladek našim hišnim prijateljem, psom, lahko z njim pripravimo tudi odlične pasje piškote.
Korenje je priporočljivo sejati dvakrat na leto. Sejemo ga neposredno na gredo od sredine februarja do konca junija, lahko tudi v začetku septembra zelo na gosto, saj ne potrebuje veliko prostora. Nabiramo ga sproti (redčimo) in s tem delamo prostor ostalemu korenčku, da se odebeli. Pridelek lahko pričakujemo že v maju (manjši korenčki) pa vse do avgusta. Ne potrebuje veliko zalivanja. Pri setvi ga je priporočljivo zastreti s kopreno. Še ena dobra lastnost korenja je, da ga, ko požene zeleni del, ni potrebno dodatno zastirati, saj to počne samo korenjevo zelenje.