VSAK DAN NEKAJ NOVEGA - ARHIV-
VRTNARJENJE (ZAČETEK SEZONE)
Ni ravno začetek vrtnarske sezone, je pa čas, da se vam javimo z vrta Na koncu mavrice. Da vam kaj napišemo, pokažemo, orišemo. Predvsem pa predstavimo kako smo začeli letošnjo sezono, kateri izzivi so nam prišli nap(r)oti, kako smo pripravili teren, kaj smo posejali, posadili, zasadili, pojedli, delili, se veselili in učili, pokosili, pograbli in zastrli…
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: PARADIŽNIK
Paradižnik ali rajsko jabolko ali ljubezensko jabolko ali paradajz. Nepogrešljiv sadež na vrtu in v domači kuhinji. Izvira iz petokrakega cveta, ki je največkrat rumene barve. Nosi podobnosti s srcem. Ima štiri komore, prav tako kot srce. Vrh sadeža s pecljem nudi povezavo s steblom, prav tako kot je srce povezano s telesom (aorta, vena, arterije). Paradižnik v svojih prekatih vsebuje sok in semena, kot srce s krvjo in krvničkami. Paradižnik je vsekakor srčna hrana za ožilje in kri.
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: KROMPIR
Krompir v kosih, krompirjevi ocvrtki, krompiruša, pečen krompir, renstan (pražen) krompir, mlad krompir, star krompir, rdeč, rumen, bel, vijoličen krompir, krompir z blitvo, krompir v solati, krompirjeva solata, kuhan krompir, ocvrt krompir, krompir kot priloga, krompir kot glavna jed, zmečkan (pire) krompir, matevž, musaka in krompir, krompir in krompir. Menda se skoraj vsaki jedi lahko doda – krompir?
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: SOLATA
Solata! A ne solata kot jed ali priloga. Solata kot zelenjava. Solata kot vrtna solata, ki ne manjka na nobenem vrtu, ne balkonskem, ne večjem kmečkem vrtu. Najdemo jo na njivah, v lončkih, koritih in manjših gredicah. Gojimo jo celo leto, od zimskih do poletnih, hrustljavih, krhkih in mehkih, grenkih in tistih, ki to niso (grenke namreč). Posledično jo dnevno vključujemo na jedilnik zdravega in vitalnega prehranjevanja in z dodatkom soli, olja in kisa z njo naredimo čudovito, za telo razkislujočo, osvežilno solato.
OD KOD ZNANJE (prebujanje naše DNK)
»Od kod prednikom znanje in inteligenca po naravnem samozdravljenju?« se je pred dnevi glasilo vprašanje na enem t. i. socialnem omrežju. Odlično vprašanje! Le kako so naši predniki, pra-predniki izpred tisoč in več tisoč let pred nami vedeli? Niso imeli ne knjig, ne šol, ne univerz. Niso imeli nazivov in titul in socialnih statusov. Niso imeli uradno izobraženih učiteljev. Niso bili intelektualci, znanstveniki in strokovnjaki. In so vseeno dostopali do takega znanja, ki ga ima, v našem času, le redko kdo oziroma so to res bolj izjeme na katere naletimo, če iščemo odgovor(e) na zastavljena vprašanja. V čem so se razlikovali, če pa nas v šolah učijo, kako so bili primitivni in nevedni in kako smo danes razviti in napredni?
ZGODBA O JEZERU
Kaj se zgodi z zastrupljenim, umazanim pretočnim jezerom, če vanj pričnemo spuščati čisto vodo?
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: KORENJE
“Jej, korenje, da boš imel zdrave oči in boš dobro videl,” je bil večkrat ponovljen stavek, ki sem ga slišal od staršev in starih staršev. V otroških letih nisem preveč maral mesa, a mi tudi zelenjava ni šla ne vem kako hudo v slast. Verjetno je bil korenček še eden izmed »najljubših«. Večkrat sem ga grizel med obroki in vedno je imel nekako sladkast okus. Ko ga uživam danes, ko več kot 3 leta zelo poredko ali skoraj nič ne uživam umetnih in belih sladkorjev, trsni sladkor pa v zelo majhnih količinah v sladicah, je korenje zelo sladko; korenčkov sok je sladek!
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: ČEBULA
Oj, ti čebula, če ne bi b`la čebula, bi b`la bula,
a mi bi te vseeno uživali. Bi ti pač pravili bula!
Še vedno bi bila najbolj objokana zelenjava na svetu
in še vedno bi vsak golaž, juho ali rižoto, piroto začeli s teboj.
Še vedno bi te z veseljem lupili, rezali in sesekljali.
Na presno ali s kuho, pečenjem, v solat,
sendviču, pici ali, ob kurjem očesu, z medom in kisom na podplat.
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: PETERŠILJ
Peteršilj ali “petržuh” je ena bolj znanih začimbnih zelišč pri nas. Tudi sicer izhaja iz nam bližnjih južnih krajev. Vsak, ki ima vrtiček ali večji vrt, ga pozna, vzgaja in uporablja v domači kuhinji. Tisti, ki večkrat obedujejo v kakšni izmed domačih gostiln ali restavracij, ga poznajo kot dekoracijo na krožniku. A peteršilj je veliko, veliko več kot samo dekoracija na krožniku. Vsakodnevno uživanje ima zelo pozitivne učinke na zdravo delovanje človeškega telesa saj vsebuje ogromno vitaminov in mineralov.
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: ROŽIČI
Rožiči. Že zdavnaj pozabljena hrana. Vsaj kar se mene tiče. Spomnim se, da je to včasih pri moji babici nosil Miklavž. Spomnim se, da mi rožiči nikoli niso bili všeč in jih kot živilo nikoli nisem razumel. Neke trde rjavkaste “banane” z še bolj čudnim okusom in kot kamen trdimi semeni, mogoče malo sladki, čeprav jih nisem nikoli toliko pojedel (beri odgriznil), da bi popolnoma zaužil okus in sladkost rožičev.
POLNOZRNAT PIRIN KRUH Z DROŽMI – video zgodba
Po enem letu skrbnega fotografiranja vsakega doma pečenega polnozrnatega pirinega kruha z drožmi z raznimi dodatki, kot so: ovseni kosmiči, kostanj, sončnična semena, konopljina semena, bučna moka, konopljina moka, ovsena moka, prosena moka, ječmenova moka, koruzna moka, ki jih dodajamo jih po okusu, izbiri, navdihu, priložnost, je nastala kratka foto zgodba v videu.
PREHRANJEVANJE ali kaj nas nahrani
Po dihanju in odžejanju telesa sledi še hranjenje. In tudi tukaj ni čisto vseeno kaj dajemo v usta oziroma v naša telesa. Jemo, da živimo in ne živimo, da jemo. Hrano uživamo, ne zaradi občutka sitosti ampak zaradi vnosa, za delovanje in čiščenje telesa, pomembnih snovi in svetlobe.
ODŽEJANJE ( ali kaj nas zares odžeja)
Splošno mislimo, da je čisto vseeno kaj pijemo. Pomembno je samo to, da pijemo. Pa ni ravno tako. Tako se večkrat, oziroma vseskozi, za odžejanje uporabljajo pijače, ki jih ponuja prehranska industrija, ki obljublja superduper tekočine polne vitaminov, elektrolitov, sadja, energije in vsega, kar nam je servirano kot pomembno za naše dobro počutje in vitalnost. Resnica je vsedrugje kot v omenjenih pijačah.
DIHANJE
Z njim se naše življenje začne. Z njim se naše življenje konča. Dihanje. Ko odide dih, odide tudi duh. Brez diha v naših telesih tudi duha ni. Zato je dihanje zelo pomemben del naših življenj. Pravzaprav je dihanje, dih najpomembnejši del naših življenj. Je pomembnejši od vode? Da. Brez vode naj bi preživeli vsaj 3 dneve, brez diha redko kdo zdrži dlje od 3 minut. Je pomembnejši od hrane? Seveda! Brez hrane zdržimo 40 dni in več. Brez diha umremo. Vse dokler dihamo je mogoče vse.
VRT NA KONCU MAVRICE 2021
Z vami delimo kratko zgodbo s fotografijami letošnje sezone z vrta Na koncu mavrice. Za začetek vam povemo, da je vrt začenjal nastajati v aprilu 2021.
V veliko pomoč pri vzpostavitvi vrta nam je Akademija vrtnarjenja Aljaža Plankla in Vrtnarski koledar 2021 Vrta Obilja.
KOSTANJ
Te dni vsi ljubitelji narave, in tudi tisti, ki drugače to ne počno, radi hodimo v gozd. Razlog za to je vsekakor kostanj. In kostanja je letos veliko. Drobnega, velikega in tistega srednje velikosti. Vsega je dovolj za vse. Že res, da je včasih na kakšnem mestu v gozdu ali na jasi malo večji »dren« – pa nič zato. Vse dokler se do Narave in soljudi obnašamo spoštljivo in poleg še cenimo, kar nam Narava z gozdnimi plodovi ponuja, je za vse dovolj. In potem ta nabran kostanj pečemo, kuhamo, ga vključujemo v različne jedi, tudi sladice.
BARVE: ORANŽNA
Če katera od vseh barv mavrice (rdeča, oranžna, rumena, zelena, modra, indigo, vijolična) predstavlja jesen, jo predstavlja oranžna. Oranžna je barva jeseni in trgatve. Zasledimo jo med rastlinami in živalmi. Je zvesta spremljevalka toplejšega dela leta. Od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Ob sončnih zahodih jo ugledamo v soncu. V času po zahodu jo vidimo na nebu (ko Miklavž piškote peče). Pozimi oranžno barvo zasledimo v ognju, ki nas greje. Mimogrede: Ali veste od kje prihaja ogenj? Ogenj je ujeta sončna svetloba, ki se je več let »lovila« v les dreves. Na vrtu NA KONCU MAVRICE je oranžna prisotna skozi celotno sezono v obliki cveta ognjiča (Ognjič je odličen napovedovalec vremena: če je zjutraj cvet bolj zaprt bo vsekakor oblačen dan z možnostjo dežja; če je polno odprt z gotovostjo trdimo, da nas čaka sončen dan). Vas kdaj pa kdaj muči slaba volja, negotovost ali imate mrke misli? Oblecite se v oranžno barvo, ki vas bo napolnila z veseljem in srečo.
NOV SVET
Nekje v vsem širnem vesolju, v vsem znanem in neznanem prostoru obstaja galaksija in v tej galaksiji, za zvezdno meglico, najdemo prečudovito osončje v katerem je en samcat planet, ki pred neukim očesom skriva nekaj čudovitega in čarobnega, magičnega. In na tem enem samem samcatem planetu, izmed ostalih planetov omenjenega osončja, živi življenje. Življenje je v vsem!
RECIKLIRANJE, PONOVNA UPORABA IN POUSTVARJANJE
Recikliranje, tako “moderna” je ta beseda. Zadnja leta vse več in več. Pa res vemo kaj recikliranje sploh naj bi bilo? Ali je recikliranje, da vedno znova in znova kupujemo nove reči, stare pa recikliramo po predalčkih kot si jih je zamislil sistem? Na plastiko, steklo, papir, les, gradbene odpadke in še in še? Ali pa to, da kupujemo v trgovinah in vse naložimo v plastične vrečke, ki jih potem, seveda za lažji prenos nakupljenega spet vtaknemo kam drugam kot v še eno plastično vrečko. Po možnosti za enkratno uporabo. In potem vse te na novo pridobljene vrečke zrecikliramo na “ekoloških” otokih?
BARVA: MODRA, INDIGO IN VIJOLIČNA
Modra nas na nebu spremlja skozi celo leto. Na nebu tako občudujemo in se čudimo vsem barvnim spektrom modre barve. Od temno modre, indigo pred sončnim vzhodom, ko je sonce še nizko za obzorjem in po sončnem zahodu, ko je sonce nizko za obzorjem, tik pred nočjo; do svetlo modre, že skoraj bele poleti, ko je sonce visoko na nebu in sivo modre do temno sive pred nevihtami in dežjem.
21 DNEVNI IZZIV MAVRIČNE KUHINJE
V mesecu maju smo na kosilih gostili prijateljico, ki je sodelovala na našem 21 dnevnem izzivu mavrične kuhinje. Izziv sestoji iz sadno-zelenjavnega zajtrka in vegetarijanskega ali veganskega kosila s sladico.
BARVE: RDEČA
Kako to, da so v naravi, iz pomladi v poletje, v večini, najprej na vrsti rdeči plodovi? Ali drugače, najprej dozorijo plodovi, ki so rdeče barve in jim šele kasneje sledijo oranžni, rumeni, zeleni, modri, vijolični in plodovi ostalih naravnih barv.
JAGODE IN RECEPTI Z JAGODAMI
Veste kateri sadež ima semena na svoji zunanjosti? Ja, jagode! Zanimivo, kaj ne? Tako vrtne kot gozdne. Verjetno edini sadež s tako lastnostjo. Ampak jagod verjetno nimamo radi zaradi njenih izjemnosti. Jagode so sočne, sladke, opojno dišeče, osvežujoče in barvno vabljive. Radi jih imamo vsi, stari in mladi, otroci in odrasli. Narava, hvala za jagode!
JABOLKA
Ste že slišali tole šalo? Bila sta dva prijatelja. Eden je bil zdravnik in drugi je bil kmet. Pogovarjala sta se, katera punca jima je všeč. Ugotovila sta, da jima je všeč ista punca. Dogovorila sta se, da ji podarita vsak svoje darilo. Zmagal bo tisti, katerega darilo bo sprejela. Zdravnik ji je podaril zlato verižico, kmet pa ji je podaril gajbico jabolk. Punca je sprejela oba darila, kmeta pa je vprašala: “Zakaj gajbica jabolk?” Kmet ji odgovori: “Jabolko na dan odžene zdravnika stran!”
VRTNARJENJE IN KMETOVANJE
Naša zgodba s kmetijo NA KONCU MAVRICE se razvija in spiralno raste. Dodajamo nove gredice, spreminjamo in dodajamo nove rastline in drevesa. Dodobra smo zakorakali v novo vrtnarsko sezono, čeravno malce hladnejšo kot smo jo zadnja leta vajeni, vseeno sadike in zelenjava pri nas dobro uspevata. Pripravili smo manjšo “fotoreportažo” našega vrtnarjenja in kmetovanja. Če bi morali našo pridelavo zelenjave razdeliti na enote, bi jo razdelili takole: rastlinjak in vzgojilnik, vrt, skalnjak in kmetija.
SALLY
Že več kot leto dni z nami živi Puhi Kruhnik. Tako je mlajši del naše družine poimenoval naše droži. Torej, dame in gospodje, gospod Puhi še vedno skrbi, da naši pekovski izdelki lepo narastejo in nežno zadišijo po jogurtu. Pridno ga hranimo in še vedno kdaj pozabimo naj, zato se včasih kislo drži. Pa ga spet nahranimo, premešamo, malo pocrkljamo in že je na voljo za nove njami, njami pekovske in slaščičarske podvige.
7 JUTRANJIH ZA NOV DAN
Predstavljamo vam sedem (7) jutranjih vaj, disciplin, praks. Kako jih poimenujemo sploh ni važno, pomembno je, da jih izvajamo. Še posebno, če si želimo izboljšati počutje, zdravje in vitalnost. Izvajamo jih vsak dan oziroma vsaj 5- krat do 6- krat na teden.
KOPRIVA NE POZEBE
Zelo verjetno, da jih poznamo vsi. Spoznavali smo jih kot otroci, ko smo se igrali zunaj, na prostem in se pri kakem padcu ali pri skakanju po travniku podrgnili ob njih. Potem nas je seveda peklo in prijatelji ali prijateljice, ki so bili z nami so nas po navadi bodrili s stavkom: »Vsaj revme ne boš imel/a!« Ja, vsi smo vedeli, da je kopriva zdravilna rastlina. Nekaj manj jih je vedelo, da se iz kopriv naredi odlična “špinača”. In še Milčinskovi Butalci so jo spoznali, ko so sejali sol.
KAKO SEM PRENEHAL KADITI
Po treh mesecih in več mojega ne kajenja, verjetno že lahko rečem, da sem prenehal kaditi. Vse! Tobak in konopljo. Če mi verjamete ali ne, sploh ni tako težko. Poleg zavestnega dihanja sem si pomagal z mojo domišljijo in reprogramiranjem moje podzavesti.
Zgodba vsebuje 40- dnevni program odvajanja od kajenja.
ZGODBA O ZDRAVEM ČLOVEKU
Kaj če moramo biti le toliko “pametni”, da se nastavljamo soncu, pijemo čisto vodo, dihamo svež zrak, odidemo na sprehod, jemo polnovredno sončno hrano, smo prijazni in ustvarjalni, gojimo zdrave medčloveške odnose in sledimo svojim strastem, da se izognemo bolezni in smo neizmerno zdravi in vitalni, dolgoživi?
KAKO SMO DOBILI NAŠO KLET
Kje narediti klet? Kje urediti klet? Kam umestiti klet? S tem vprašanjem smo se ubadali, imeli predloge, iskali rešitve, skicirali, domišljali in razmišljali. Ker smo v tistem času začeli z gradnjo vrtne ute, se je izkazala priložnost, da dobimo ali bolje rečeno naredimo našo lastno klet. Živimo v strnjenem naselju, v hiši, ki ima prvo nadstropje pritlično in ni podkletena.
KAKO SPROSTITI TELO
Spominjam se, ko sem norel (hitel) skozi življenje. Kakšnih sedem ali osem let je bilo noro. Malokrat sem se ustavil in ko sem se, sem po navadi padel dol. Ali na kavču ali v postelji, in kmalu za tem tudi zaspal. Ni bilo važno kdaj, samo da sem imel čas za počitek. In ta počitek je bil največkrat spanec. Kratek popoldanski spanec ali pa vikend spanec do devetih, pa še kakšno minuto ali dve dlje. A po teh počitkih, spancih se nisem počutil nič bolj spočitega. Kvečjemu še bolj zaspanega z občutkom pomanjkanja energije. Saj, ko se je delalo, se je delalo in ni bil problem v energiji in elanu. Izziv je bil energijo vzdrževati tudi, ko nisem bil tako aktiven. Zelo nerad sem bil cotast, utrujen, morda celo brezvoljen in posledično nergav. Vsa čast mojim dekletom, da so shajala z menoj!
ZELIŠČNE KOPELI S SOLJO
Tisoče let so ljudje uživali terapevtske, sprostitvene in zdravju pomembne solne kopeli. Že Hipokrat je predpisoval solne kopeli kot del tretmaja za marsikatero bolezen in nevšečnost.
Solne kopeli vsebujejo naravno nepredelano, nerefinirano sol. Esencialna olja ali posušena zelišča so dodatek k fizičnim in čustvenim učinkom kopeli.
OGENJ, VODA, ZRAK, ZEMLJA
SONCE = LUČ = SVETLOBA = OGENJ
VODA = MOTION = E-MOTION = GIBANJE = ČUSTVO
ZRAK = AIR = SPIRIT = ESPIRIT = DUH = DIH
ZEMLJA = TELO = EARTH
NAŠ HRČEK BINCA
Naša Binca – hrček, bolj specifično sibirski hrček (Phodopus Sungorus) je vrsta hrčka iz rodu Phodopus. Velika je približno 8 centimetrov v dolžino in v višino tam nekje 4 do 5 centimetrov. Je sivo bele barve s črno črto po sredini glave pa vse preko hrbta do repa. Repek je komaj viden in je pravzaprav mini repek. Ima dva para urnih nožic, ampak res urnih. Ko se praska oziroma pri nas rečemo, da se čoha, je njena čohajoča nožica komaj vidna – Flash je počasne… 🙂
IZ TEORIJE V PRAKSO (od kod znanje? 3. del)
Najlažje se je nekaj naučiti. Ali ni tako? Veliko lažje, kot pa to znanje spraviti v prakso, v življenje, v vsakdanje življenje. Kaj nam bo vso znanje, če ga ne znamo uporabiti ali pa še slabše, ga ne uporabljamo. Saj za to se učimo, mar ne? Menda se ne učimo samo zaradi znanja samega ampak, da ga tudi v življenju uporabljamo. Občutek imam, da se to vse pravečkrat dogaja – to, da se učimo zaradi znanja samega, da se učimo za ocene, da se dokažemo drugim, koliko znamo in si s tem kakor povečujemo svojo vrednost. A kaj nam bo vso to znanje, če ga ne uporabljamo v vsakdanjem življenju, pa naj bo to znanje iz kateregakoli področja znanosti in tehnike.
SADNI MEŠANČKI ZMEŠANČKI ZA ZAJTRK
“Zjutraj jej kot kralj, čez dan kot meščan in večerjaj kot berač.” Ali kako že gre pregovor. Verjetno smo že vsi slišali zanj. Pa sploh vemo kaj naj bi to pomenilo? Kaj pa zajtrkuje kralj? Ali pregovor govori o količini zaužite hrane? Verjetno, ne vem. Vem pa, da je zajtrk zelo pomemben obrok dneva, saj prekini nočni post. Da, prav ste prebrali, post. Vsaj tako naj bi “izgledala” zdrava dieta.
NAŠA SAMOOSKRBA
Samooskrba je oskrba samega sebe, samostojna od drugih neodvisna samopreskrba s hrano. Nekako tako pravi Slovar Slovenskega Knjižnega Jezika. Že nekaj let se ukvarjamo s samooskrbo, zadnji dve leti bolj načrtovano. S tem mislim, da veliko energije vlagamo v to, da čim več hrane pridelamo ali bolje rečeno predelamo sami. Samooskrba nam pomeni tudi samooskrba svojega zdravja, vitalnosti in dobrega počutja. Samooskrbo dojemamo tudi kot oskrbovanje gospodinjstva z lokalno pridelano in predelano polnovredno hrano, ki je pridelana na okolju in naravi prijazen način.
RAKETNI GORILNIK
Vsi imamo radi ogenj. Kako prijetno je strmeti vanj, ga opazovati in se čuditi nad plamenastimi vzorci, ki jih riše. Ste vedeli, da je ogenj ujeta sončna svetloba, ki jo je drevo ujelo med svojo rastjo? In z gorenjem se sprošča tudi ujeta sončna toplota, vročina. Za ogenj moramo izpolnjevati tri pogoje: kisik, gorivo in primerna temperatura oziroma toplota. Zna pa biti ogenj tudi zelo nevaren in zato moramo z njim ravnati previdno in predvsem spoštljivo.
O BESEDICI "ČE"
Če čebula če ne bi imela, bi bula b`la! Pa je temu res tako? Ja, je. ČE besedi ČEbula odvzamemo ČE, prav zares dobimo besedo BULA. Jaz se sprašujem, čemu sploh uporabljamo besedico ČE? Ta mala besedica, ki nas pogojuje skoraj na vsakem koraku. Na primer: To storim, če bo vreme jasno. Zakaj ne bi tega kar storili, zakaj bi svoje dejanje podrejali pogoju. Z besedico ČE tako vedno nekaj pogojujemo in posledično prelagamo.
RECEPT ali MAMBO JAMBO KOSILO
Se zgodi, da nimaš ideje za kosilo. Bolj ko pogleduješ po hladilniku in ostalih kotičkih, kjer so še zadnje zaloge zelenjave, manj idej se poraja. Vsega je po malem, pa nič konkretnega. Odločim se, da bom vse skupaj dala v lonec in bo ena krasna mambo jambo čorba.
Od kod znanje? (2. del)
In je prišla, knjiga. Iz Avstralije, čez pol sveta, v Slovenijo, v našo hišo. FDR – Farmacist Desk Reference, Encyklopedia of Whole Food Medicine aka. Zdravilčeva priporočila, Enciklopedija medicine polnovredne hrane, avtorja Dona Tolmana. Don je v svetu poznan kot “Wholefood medicine man” ali “Indiana Jones polnovredne hrane”.
Nov šilček
Jutro. Budilka zvoni… zvoni… zvoni… in… zaspali smo! To že postaja družinska tradicija. Redko se namreč zgodi, da ne zaspimo, ko gremo na počitnice. Pa nič hudega. Zunaj je bilo oblačno in deževno, tako da se nam ni nikamor mudilo. Tudi najmlajša se je pomirila, saj smo praktično že na poti. Zapremo še plin, ugasnemo vso nepotrebno elektriko. Ključ je že v vratih, ko pravi ena od punc:
Zgodba o želodih
Naša zgodba o želodih je verjetno stara kot je star naš prvi obisk v gozd. Vsi se spomnimo, kako so nam bili tisti mali želodki všeč, še posebno, če so imeli klobučke ali pa smo jih našli v parih ali trisih s sprijetimi klobučki. Kakšno čudo je to bilo… Danes smo »odrasli« in so nam želodi, mogoče, samo hrana za divje prašiče.
Gospod Puhi Kruhnik
Gospod Puhi Kruhnik živi z nami dobrih 8 mesecev in se lepo razvija. Hranim ga enkrat na dan s sveže mleto polnozrnato pirino moko. In takrat dobi tudi svoj odmerek vode. Z leseno žlico ga pomešam. Svojo zadovoljnost nam kaže, ko čez noč zraste še za enkrat toliko kot ga je bilo zvečer.
Od kod znanje?
Tisto zgodbo, ki je povzročila tisti »Vau« trenutek, je povedal nihče drugi kot gospod Don Tolman. Dekleta se večkrat šalijo, da sem Dona Tolmana v naša življenja priklical jaz.
Zakaj NA KONCU MAVRICE?
Na koncu mavrice nas čaka zaklad. Zaklad v obliki polnovredne hrane vseh spektrov barv, vonjev, okusov, struktur, zvokov. Ta zaklad se skriva v sadju, zelenjavi, stročnicah, oreščkih, semenih, začimbah, zeliščih… Po poti mavrice hodimo s tem, ko sledimo osnovnim življenskim napotkom za boljše počutje, vitalnost in zdravje.
