VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
VRTNARJENJE IN KMETOVANJE
Naša zgodba s kmetijo NA KONCU MAVRICE se razvija in spiralno raste. Dodajamo nove gredice, spreminjamo in dodajamo nove rastline in drevesa. Dodobra smo zakorakali v novo vrtnarsko sezono, čeravno malce hladnejšo kot smo jo zadnja leta vajeni, vseeno sadike in zelenjava pri nas dobro uspevata. Pripravili smo manjšo “fotoreportažo” našega vrtnarjenja in kmetovanja. Če bi morali našo pridelavo zelenjave razdeliti na enote, bi jo razdelili takole: rastlinjak in vzgojilnik, vrt, skalnjak in kmetija.
RASTLINJAK IN VZGOJILNIK
Naš rastlinjak nam zagotavlja zelenjavo skozi celo leto. Okrog 15 kvadratnih metrov velik prostor s približno 3 metri sredinske višine sredi maja postane prava džungla, ki se skozi poletje razrašča in spreminja. Zgodaj spomladi kmalu poženejo samorasle rastline, ki so se vsejale prejšnjo sezono. Kot prva nas že nekaj let razveseljuje divja rukola, za njo francoska špinača Polona (ime je dobila po naši sosedi, ki nam je že pred leti podarila nekaj sadik in od takrat je ta špinača pri nas samorasla in v izobilju). Kmalu poženejo tudi mete: poprova in kodrolistna meta. Potem jim sledi še peteršilj in ne smemo pozabiti še na navadno meto, koprive in njivska preslica. Pomirjujoče dišaven rožmarin nas navdihuje skozi celo leto in ki največ vode “zaužije” skozi zimo. V marcu začnemo s sejanjem neposredno na gredo. Po navadi solato in rdečo redkvico. Ko se vsa ta zelenjava dodobra razraste in jo že pridno uporabljamo in uživamo, sledi saditev paradižnika, za kar moramo vedno narediti malce prostora – to se nekako dogaja sproti z uporabo zelenjave na mestih, kjer planiramo vzgojo paradižnika.
Seveda ima rastlinjak tudi malce poseben predel, kamor se je samo razširila divja gozdna jagoda. Lani smo se sladkali z njimi celo poletje – seveda ne toliko, da bi se jih najedli, a skoraj vsak dan nas je presenetila vsaj ena novo dozorela gozdna jagoda. Letos so si vzele še več prostora… 🙂
Ker se temperatura v rastlinjaku že zgodaj spomladi povzpne krepko čez 20 °C, ga uporabljamo tudi za vzgojo ostale zelenjave. Ker na gredicah kmalu ni prostora, dvignemo vgojitveni del malce višje. Pod strop rastlinjaka položimo nosilne kljuke in naredimo police. In ker so pod stropom temperature še nekoliko višje, rastline lepo zrastejo. Seveda se po poti še veliko učimo in raziskujemo, eksperimentiramo.
VRT
Ker smo s prostorom malce omejeni se moramo znajti na različne načine. Na vrtu večino vzgajamo grah, fižol, čebulo, zelje in kolerabico. V zgodnjem poletju začnemo s kumarami in bučkami. Krompir je zadnja leta kar izvisel. Saj ga imamo na kmetiji, pa ga je vseeno fino imeti »pred domačim pragom«, če si ga na hitro zaželimo. Tudi za to je prišla rešitev, ko smo bili na obisku pri prijateljih. Prijateljica je povedala, da ga dajejo v tekstilne vrečke! V vrečko nasuješ nekaj zemlje, nanjo položiš semenski krompir in ga zasuješ z dobro količino zemlje. Enostavno in prestavljivo. Letos poizkušamo na ta način! Za enkrat kaže odlično.
Za boljši izkoristek prostora smo pod lani posajeno marelico posadili jagode. V loncih in koritih rastejo paradižniki in paprike.
Seveda ves naš vrt temelji na vrtu brez prekopavanja. Več o tem si lahko izbrskate pri Aljažu Planklu in Vrtu Obilja. Lahko pa si ogledate video posnetke g. Charlesa Dowdinga, kjer izveste vse in še več.
SKALNJAK
Skalnjak je letos dobil novo obliko in tudi zasaditev. Na njegovem prejšnjem mestu pa že pridno raste spomladi posajena leska, ki smo jo kupili pri Krajškovih na Jagnjenici.
Skalnjak smo preselili ob sosednjo steno tako, da je sedaj naš skalnjak dobil bolj razvlečeno podobo in nekoliko več prostora. Na njem rastejo različne dišavnice in začimbe, jagode, kamilice, ognjič in še kaj.
KMETIJA
Na kmetiji se je letos razbohotil divji vrt. Prav tako brez prekopavanja. Nekaj smo ga naredili takole: na travnato površino smo položili karton in nanj nasuli za dobrih 10 centimetrov dobro predelanega komposta. Na gredico za krompir smo nanosili lani pokošeno travo in otavo, za plodovke in stročnice pa letošnji travni odkos.
Lani smo na kmetiji pridelovali veliko manj zelenjave, ki pa smo si jo v večjem delu delili z gozdnimi živalcami, čeravno so bile verjetno kar “orng” živali (srne in srnjaki). Letos pa smo se odločili, da vrtni del kmetije povečamo in ga tudi ogradimo. Od prijateljev smo dobili nekaj smrekovih krajevcev za ogradni del, v gozdu smo nabrali ostanke hrastovih sušic za stebre in privlekli še ostanke vej od sečnje dreves. Sedaj smo vsaj malo ograjeni in “zaščiteni”. Veste na kaj smo naleteli naslednjič, ko je bila ograja postavljena? Po sredi gredice so se lepo videle srnini odtisi. Pa nič ne de. Nič ni pojedla! Mislimo, da jim bomo z ograjo na nek način povedali, da ni vse za njih in da imajo one na razpolago vso blaginjo gozda, “naše” pa le naj pustijo za nas! Bomo videli.
Na kmetiji smo letos posadili tudi dve drevesi, in sicer: domačo samovzniklo višnjo in lesko. Obe smo seveda ogradili z zaščitno mrežo za srnjad. Kaže jima odlično! Obe ste se “prijeli” in že pridno razvijata njun koreninski sistem, da nas bosta v prihodnje razveseljevali z sladkimi in naravnimi sadeži.
Učimo se, raziskujemo in eksperimentiramo. Ob tem uživamo v delu in naravi, opazovanju živeža, tistega živalskega in seveda tudi rastlinskega, soncu in vetru, dežju in oblakih raznoraznih oblik, velikosti in barv.