VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
SONCE, VODA, ZRAK, ZEMLJA
SONCE = LUČ = SVETLOBA = OGENJ
Odvisnost vsakdanjega življenja se je več tisoče let opirala na izključno sončno svetlobo. Človek je bil, v svojem bistvu, bitje, ki večino časa preživlja na prostem. Vsaj dokler nismo izumili žarnice. Po svoje smo bili del narave same. Dnevno svetlobo smo uporabljali na poljih, tržnicah, kuhinjah…4V zadnjem stoletju se je naš način življenja dramatično spremenil. Bolj kot si to želimo priznati. V parih generacijah smo našo dnevno izpostavljenost naravni, sončni svetlobi zamenjali za notranje prostore z umetno svetlobo. In še takrat, ko odidemo na prosto, se večino časa skrivamo pred soncem. Uporabljamo sončna očala, kape, klobuke, zasenčena stekla, sončne kreme, mejkap, razne losijone, oblačila,… V 50-ih letih smo iz povprečnega časa 3 do 6 ur preživetega na prostem, zamenjali za slabih 45 minut ali še manj, ki jih preživimo zunaj.
Zanimivo je, da raziskave kažejo, kako pomembna je sončna svetloba polnega spektra dnevnih žarkov na človeško telo. Ta je prav tako pomembna kot hrana, ko jo jemo, tekočine, ki jih pijemo in zrak, ki ga dihamo. Odkrili smo, da sončna svetloba vzbuja človekov endokrini sistem, ki skrbi za dobro zdravje, tako psihično kot fizično.
Prastare kulture so imele za očeta vsega Sonce. Mati vsega je bila Gea, Zemlja. Vsak vsaj malo razgledan človek bi se s tem strinjal. Pa je to res? Seveda je! Če ne bi bilo Sonca in Zemlje nas ne bi bilo.
Ena od bolj dragocenih znanj, ki smo jih izgubili, skupaj s hojo in vsakodnevnim pitjem zadosti vode, je gledanje v Sonce, Luno in zvezde. Bili smo »otroci svetlobe«. Neposredni žarki Sonca ob njegovem vzhodu in zadnji žarki njegovega zahoda neposredno aktivirajo pinealno žlezo (tretje oko), da izloči kemične sestavine, ki aktivirajo dele možganov, ki lahko posameznika »dvignejo« na višjo stopnjo umske, čustvene in fizične realnosti. »Iris« pomeni mavrica. Na koncu mavrice je zaklad, zlato. To je prastara legenda. Z opazovanjem Sonca, Lune in zvezd lahko izboljšamo in izpopolnimo kreativnost, ustvarjalnost, sanje, domišljijo, pisanje, poetičnost…
Opazujte ptice in ostale živali, in boste videli, da počno prav to. Zjutraj in zvečer so ptički najbolj glasni, kot da bi pozdravljali Sonce: dober – dan, lahko – noč. Severno ameriška indijanska plemena, Inki, Azteki, Feničani, Eseni, stari Egipčani in še drugi, vsi so se obračali proti vzhodu in zahodu Sonca, z namenom zdravljenja in vitalnosti. Življenje se posvetli – negativno se poslovi in ga pozitivno nadomesti. Več milijonov frekvenc svetlobnega spektra vstopi v oko in se razprši v bazene refleksije. Vsi kotički in razpoke so osvetljeni. Kot je oblačno in deževno vreme turobno, nas sončni dan poživlja.
VODA = MOTION = E-MOTION = GIBANJE = ČUSTVO
Fluidnost vode nas uči, da nismo nemobilna bitja, prej vseskozi se spreminjajoči in močni tokovi življenja. Spoznanje, kako voda vpliva na naša življenja, je pomemben ključ do brezčasnega zdravja telesa. Že po parih urah brez vode lahko opazimo znake dehidriranosti. S telesno tekočino telo prenaša vsa hranila vse do celic. In strupi so preneseni ven iz telesa.
Voda vzbudi našo psiho, pomirja naša čustva in deluje kot prinašalec informacij o našem stanju in stanju našega, posameznikovega, sveta. Prva celica našega obstoja je odvisna od vode. Encimi in hormoni, ki varujejo naše življenje plavajo v njej. Voda je res izvir življenja! Mi smo voda!
Naše zdravje je v večini odvisno od hranil, hormonov, encimov in ostalih elementov, ki izvirajo iz vode. Kri, ki je prinašalec večine substanc je v 90% voda.
Čeprav bi brez hrane lahko zdržali več tednov, bi brez vode komaj nekaj dni.
Kakovost možganskih vzorcev, ti so ali gladki, potekajoči pulzi ali pa kaotični, zagozdeni kanali, je odvisna od odpadkov, ki vplivajo na kohezivni tok. Možgani so v 93% voda, ki jih napaja možgansko – hrbtenjačna tekočina, v kateri plavajo. Že to nas lahko motivira pri njenem pitju. Voda dobesedno izpira, čisti možgane. Voda v možganih je zelo občutljiva na zunanje vplive električnih in magnetnih polj, ker je v vsem telesu tam najbolj strukturirana. Nanjo vplivajo nizke valovne frekvence iz televizorjev, mobilnikov, računalnikov, hišnih pripomočkov, ki motijo možgansko tekočino. Obnovimo možgane s svežo vodo!
Če lahko vzgajamo rastline samo s tem, da se fokusiramo na zalivanje, zakaj tega ne uporabimo pri razvodenitvi raznoraznih bolezni in nevšečnosti.
Vprašajmo se: Kaj se zgodi z umazanim, strupenim pretočnim jezerom, če vanj spustimo svežo in čisto vodo?
V starih časih, ko je nekdo prišel k ognjišču, v hišo, so mu ponudili vodo. S tem so izkazali najvišjo mero dobrodošlosti.
1 liter vode/22 kilogramov telesne teže/dan.
Razumevanje vode bo spremenilo, vplivalo in revolucianiziralo, evolucianiziralo medicinsko prakso po vsem svetu.
Ali je mogoče, da je naše telo mikrokozmos Zemlje? Povedano drugače, v telesu so slane in sladke vode. Takšne, ki stojijo, takšne, ki tečejo. So takšne, ki so zastrupljene in takšne, ki so žive in polne energije. So vode v plinasti obliki in so vode v kristalizirani obliki.
“Voda je dobesedno tekoča sončna svetloba. Naši prapredniki so imenovali vodo z virom življenja. Imenujmo jo eliksir življenja!” Domišljevalec
ZRAK = AIR = SPIRIT = ESPIRIT = DUH = DIH
Vsak atom v obstoju je del večih ekosistemov znotraj svetov, znotraj svetov, znotraj svetov, brez konca in kraja. Pomislite za trenutek. Atomi zraka v atmosferi so onovni gradniki, ki dajejo življenje, dih, ki oživlja vse živo. Dih in zrak so naši prapredniki imenovali espirit, spirit ali duh, dih. Dih ni linearen, ni ravna črta, prej vseobsegajoč ocean. Dobesedno lavamo skozi ocean ali v oceanu Zemljinega zraka.
Vsak atom naših teles in njihova stanja imajo globok učinek na vse ostale atome tega univerzuma in vseh ostalih univerzumov in sistemov kozmosa. Vse kar živi bo občutilo pozitivno življensko silo, ki se prebuja v tistih, ki izberejo poti življenja nad potmi smrti.
Ste vedeli, da človeško dihanje v povprečju vsebuje milijone in milijone atomov poživljujoče energije. Vsakič, ko dihamo, vdihnemo atome izmed vseh atomov Zemljine atmosfere. Ko izdihnemo vrnemo atome k vsem atomom v atmosferi. Vsak živeči človek ta proces ponovi približno 20.000-krat na dan.
Ko dihamo si ne moremo pomagati, kot vdihniti več kot milijon atomov kisika, dušika in ostalih plinov. Prav ta isti zrak so dihali Tesla, Einstein, Buda, Muhamed, Platon, Newton ali na kogar koli pomislimo. Od Aboridžinov v Avstraliji do Eskimov na Finskem, od Slovencev do Američanov, Brazilcev iz globokega pragozda do Bušmanov v puščavi. Dihamo atome, ki so vzeti iz gozdov, puščav, hribov, gora in dolin. Vsi smo povezani skozi zrak, ki ga dihamo.
Čaščenje duha – diha, nečesa večjega kot dihanje, je vodilo do manipulacij, tiranije in umorov milijonov. Prepričanje in ljubezen do nevidnega in nevidno pri ljudeh ustvarjata prezir in sovraštvo do tistega, kar je in zares obstaja. V fantaziji in dogmi tistega, kar ne obstaja, uničujemo vse, kar res je, kar res obstaja.
IZZIV: Zjutraj, ko vstanete, si vzemite čas za globoko dihanje. Udobno se usedite ali ulezite, kot vam bolj odgovarja in dihajte. Dahajte umirjeno, globoko in zavestno. Svojo pozornost usmerjajte v dih. To počnite kakšnih 9 do 15 minut. Za boljšo izkušno imejte oči zaprte. Občutili boste, kako se vaša energija in vibracija dviguje. Jutranji dih vas bo pripravil za nov dan. Za vprašanja in dodatne napotke smo dosegljivi na spodnjih povezavah.
ZEMLJA = TELO = EARTH
Mogoče, da so največje koristi rastlinske polnovredne hrane vlakna, vseh sedem vrst. Življenje je gibanje. Vlakna so oblika razmigovanja nekaterih organov in telesnih sistemov.
Reka življenja ali reka smrti?
Najdaljša cev človeškega telesa poteka od ust, prek požiralnika, želodca, tankega in debelega črevesa, do zadnjične odprtine. Od nas samih je odvisno ali je to reka življenja ali reka smrti. Odvisno kaj dajemo v usta. Rastlinska polnovredna hrana je polna svetlobe. Živalsko meso je polno smrti in trpljenja. Pomislite samo na vse živali, ki jih vzgajamo. Zelo malo jih vidi sončno svetlobo, večinoma stojijo v vrstah za zakol. Kje je tu življenje?
Če na travnik vržemo jabolko ali katerikoli zrel sadež, je velika možnost, da zraste jablana oziroma drevo ali rastlina, katere sadež smo vrgli. Če vržeš “svež” zrezek, mu ne preostane drugega kot da zgnije.
Ljudje, ki dolgo živijo, načeloma ne trpijo zaradi bolezni, ker imajo hitri čas izločanja. Kaj je čas izločanja? To je čas od takrat, ko nekaj poješ, do takrat, ko ostanek tiste hrane prebaviš in izločiš. Ljudje, ki živijo 100 in več let niso obremenjeni z “notranjimi izločki”. Ali to pomeni, da imajo odlične prehranske navade? Ni nujno. Imajo pa hiter čas izločanja. Jedo dovolj prave, žive hrane.
Če bi morali uporabiti le eno besedo, ki pomeni zgodovino, skrivnostnost in misterioznost zdravega, vitalnega in polnovrednega življenja in ta predstavlja ključ do preventivnega notranjega čiščenja telesnih cevčic in celčic, bi to bila: VLAKNO.
Lahko zaužijemo preveč vlaken? Ne, če pijemo dovolj vode.
“Vlakno deluje kot kilogram preventive in tona zdravila.” Tyler Tolman
Reka življenja ima vir v izviru mladosti.
7 različnih vrst vlaken:
PEKTIN (citrusi, grozdje, jabolka, banane, grah, zelje, korenje, pesa,…)
CELULOZA (brazilski oreščki, grah, korenje, brokoli, hruške, jabolka, pšenični otrobi, cela zrna…)
HEMI – CELULOZA (cela zrna, koruza, ovseni otrobi, hruške, jabolka, banane, paprika, zelje, zelena zelenjava, fižol)
LIGNIN (korenje, krompir, zelje, hruške, jabolka, grah, paradižnik, jagode, brazilski oreščki, žitna in lanena semena,…)
GUMI (guar gumi, laneni gumi, rožičev gumi,…)
SLUZ (guar, stročnice,…)
OTROBI (amarant, oves, ječmen, divji riž, koruzni zdrob, kamut, proso, ajda, rž, kvinoja, rjavi riž,…)
Jemo zato, da živimo in ne obratno. Prehranjujmo se raznovrstno! Ali to pomeni, da jemo 20 različnih vrst hrane v enem dnevu? Ne, seveda da ne. Si predstavljate naše praprednike kako so jedli? Ko so prišli do jablane, so jedli jabolka. Ko je bil na razpolago korenček so se najedli le-tega. Zato ne pretiravajmo z dnevno raznolikostjo. Raznolikost razporedimo čez cel teden, mesec, leto. Telo shrani tudi dobre sestavine, ki so življensko pomembne za njegovo optimalno delovanje, in ne samo slabih, toksičnih sestavin. Pomembno je, da jemo sezoni primerno.
Pregovor oziroma rek: “Manj je več” je vsekakor prehranski pregovor.