VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
RAKETNI GORILNIK
Vsi imamo radi ogenj. Kako prijetno je strmeti vanj, ga opazovati in se čuditi nad plamenastimi vzorci, ki jih riše. Ste vedeli, da je ogenj ujeta sončna svetloba, ki jo je drevo ujelo med svojo rastjo? In z gorenjem se sprošča tudi ujeta sončna toplota, vročina. Za ogenj moramo izpolnjevati tri pogoje: kisik, gorivo in primerna temperatura oziroma toplota. Zna pa biti ogenj tudi zelo nevaren in zato moramo z njim ravnati previdno in predvsem spoštljivo.
Ne vem, če se natančno spomnim kako sem prišel do raketnega gorilnika. Verjetno med brskanjem po internetu, v iskanju novih znanj in dognanj. In s potrebo po zunanjem kuhalniku, gorilniku, ki ga lahko narediš sam. In, da je njegova uporaba enostavna in predvsem varna. Raketni gorilnik ni izum moderne tehnologije, prej ponovno odkritje že zdavnaj dognanih “tehnologij” naših praprednikov, ki so si olajšali pripravo hrane s tem, da so iz blata naredili prirejen kuhalnik z odprtino pri tleh (za dovod zraka in goriva) in odprtino navzgor (za dovajanje ali bolje rečeno odvajanje toplote). Raketni gorilnik deluje po zakonu, da topel zrak potuje navzgor. Njegova največja prednost je, da deluje na manjša drva oziroma veje, ki jih nabereš iz ostankov sekanja dreves na sprehodu po gozdu – prijetno s koristnim. Malo večja butarica s fi-jem cca. 15 do 20 centimetrov bo zadoščala za dobri 2 uri kurjenja in še več. Zaradi njegove zasnove omogoča skoraj popolno izgorevanje, brez saj in dima. Prav tako je zelo varen za uporabo, saj je ognjišče zaprto, pa tudi ugasne se ga hitro. Enostavno zapreš dotok zraka. Ime je dobil po zvoku, ki ga proizvaja ob gorjenju – kot zvok rakete.
Za njegovo izgradnjo potrebujemo 25 starih opek in mrežo za kurišče. Lahko ga izdelamo iz betonskih kvadrov ali pa enostavno iz kosa odpadnega lesenega trama. Seveda obstajajo njegove nadgradnje iz železa (K, L ali J različice). Obstajajo celo raketne peči s katerimi se da odlično ogrevati velike hiše ali pa manjše delavnice in rastlinjake. Videl sem primerjavo gretja vode za kavo. Raketni gorilnik proti plinskemu gorilniku. Zmagovalec je bil seveda raketni gorilnik.
Pri nas, Na koncu mavrice, smo si na našem raketnem gorilniku pozimi greli roke, če smo delali na prostem. Jeseni smo z njim pekli sladek kostanj. V naslednjem letu imamo v planu na “raketi” kuhati marmelade in v vročih poletnih dneh tudi kakšno kosilo ali večerjo. Vam napišemo kako bo šlo.