VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
KOPRIVA NE POZEBE
Zelo verjetno, da jih poznamo vsi. Spoznavali smo jih kot otroci, ko smo se igrali zunaj, na prostem in se pri kakem padcu ali pri skakanju po travniku podrgnili ob njih. Potem nas je seveda peklo in prijatelji ali prijateljice, ki so bili z nami so nas po navadi bodrili s stavkom: “Vsaj revme ne boš imel/a!” Ja, vsi smo vedeli, da je kopriva zdravilna rastlina. Nekaj manj jih je vedelo, da se iz kopriv naredi odlična “špinača”. In še Milčinskovi Butalci so jo spoznali, ko so sejali sol.
Kopriva je še ena izmed divjih samoraslih rastlin, ki je odlična za nadobudne začetnike nabiralce divje, samorasle hrane. Večina jo poznamo. In če nismo prepričani ali nabiramo koprivo ali ne, čeravno jo je zelo težko zamenjati za katero izmed ostalih divjih rastlin, se malo obregnemo ob njo, in že lahko z gotovostjo trdimo, da je to kopriva. Seveda poznamo več vrst kopriv. Med drugim tudi tako imenovane mrtve koprive, ki ne “pečejo”, a so vseeno zelo okusne in blagodejne.
Iz knjige “Zdravilne rastline in njih uporaba” Richarda Wilforda lahko preberemo:
“Najprimernejšo slavo pa je zapel koprivi znani ljudski zdravnik in pesnik dr. Heinrich Hoffmann (1809 – 1894), ko povzdiguje njeno zdravilno moč v naslednjih vrsticah:
Kopriva, ti nespoznana zel, tebe moram hvaliti,
tvoja krasna zelenina je v najlepši obliki ustvarjena iz železa,
kalcija, kalija, fosforja, samih dragocenih vrednot,
ki kalijo iz naročja dobre matere zemlje.
Le k njim se ti je treba skloniti,
natrgati poganjke za blagor svojega telesa
in jih uživati kot sok, sočivje ali čaj.
To, kar zastonj raste v gozdu, na poti in trati,
celo še bliže, kraj poti v bornem velemestu,
jemlji, kar ti čisto in nepokvarjeno ponuja dobrotljiva narava,
v svoji dobrohotni ljubezni na svojih blaženih potih!”
Spomladi iz nežnih listov in mladih kopriv lahko pripravimo “špinačo” ali pa jo rahlo poparimo in jo pripravimo kot solato ali pa kot dodatek k solati.
KAKO SMO SE SPOZNALI Z DIVJO HRANO
Nikoli nismo preveč pogledovali k divji, samorasli hrani. Bolj smo na divje rastline gledali kot dodatke čajem in začimbe. Dlje od bezga ali kakšne posamezne trobentice nismo prišli. A ob našem vračanju k naravi, se je tudi narava pričela obračati k nam. Zelo dobri družinski prijatelji so v sklopu svoje naravne kmetije organizirali delavnico divje hrane z Darijom Cortesejem. In seveda smo to priložnost po spoznavanju divje hrane in nadgraditivi našega znanja o zdravem načinu življenja, zgrabili z obema rokama.
Na dvodnevni delavnici smo se udeleženci spoznali z osnovami nabiralništva zeli, zelišč in divje hrane. Nikoli si ne bi mislili koliko hrane dobesedno divje, samoraslo raste okrog nas in mi jo moramo le prepoznati, si jo nabrati, pripraviti in s spoštovanjem zaužiti. Ker Darijovo znanje o divji hrani enormno presega našega, smo si po večini zapomnili vsaj nekaj le-teh. In zato smo neizmerno hvaležni Dariu in Darji. Večkrat pokukamo na njuno spletno stran: http://divjahrana.si/ , kjer najdemo novice iz divjine, recepte z divjo hrano in raznorazne nasvete za bolj zdravo in naravno življenje in še in še. Zelo smo hvaležni tudi prijateljem s Kmetije na rožni gori za njihovo gostoljubje, povabilo in prijateljstvo!
Ker je naše življenje in prehrana lahko zelo preprosta, smo se odločili del naših začetniških izkušenj in srečanj z divjo hrano deliti z vami. Danes vam predstavljamo naš recept za pripravo kopriv.
RECEPT: KOPRIVINA ŠPINAČA
Sestavine: Sveže nabrane koprive, 3 žlice olja ali masla, 6 do 9 strokov česna, sol.
Naberemo zaželeno količino koprivinih vršičkov, mladih, novoraslih. Ločimo liste in stebla – le-te vržemo na domač kompost. V loncu segrejemo olje ali maslo (po izbiri) in mu dodamo 6 do 9 strokov česna in ga narahlo popečemo. Nato dodamo koprive in jih dobrih 20 minut dušimo na rahlem ognju. Ko je koprivina špinača kuhana jo s paličnim sekljalnikom nasesekljamo in po okusu solimo. Dodamo jo lahko pretlačenemu krompirju, rižu, koruzni polenti. Lahko pa dodamo zaželjeno količino vode ali jušne osnove, po okusu začinimo in dobimo odlično koprivino juho.
Če je kopriv, ki smo jih nabrali večja količina kot jo v enem dnevu zaužijemo, naredimo tole: v večjem loncu zavremo vodo in ji dodamo koprive. Namakamo jih kakšnih 5 do 10 minut. Odlijemo vodo in koprive sesekljamo, počakamo, da se ohladijo in jih zamrznemo za kasnejšo uporabo. Odlito vodo seveda ne zavržemo, lahko jo pijemo kot čaj ali pa jo uporabimo za umivanje lasišča in las, saj koprivin čaj pomaga pri rasti las in odpravi prhljaja.
RECEPT: KOPRIVINA ŠPINAČA V ZAVITKU
Sestavine:pirino polnozrnato vlečeno testo (ja, da se ga narediti!), koprivina špinača, krompir, začimbe.
Na mizi razvlečemo vlečeno testo in nanj položimo in razporedimo koprivino špinačo in nariban krompir in po okusu začinimo. Naredimo zvitke, ki jih pečemo v pečici nekje okrog 30 minut.
Vam bolj kot koprive ustreza špinača ali blitva? Preprosto! V receptu besedo kopriva zamenjajte za besedo špinača ali blitva in dobili boste recept za “pravo” špinačo.
Dober tek!
