VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: ČEBULA
Oj, ti čebula, če ne bi b`la čebula, bi b`la bula,
a mi bi te vseeno uživali. Bi ti pač pravili bula!
Še vedno bi bila najbolj objokana zelenjava na svetu
in še vedno bi vsak golaž, juho ali rižoto, piroto začeli s teboj.
Še vedno bi te z veseljem lupili, rezali in sesekljali.
Na presno ali s kuho, pečenjem, v solat,
sendviču, pici ali, ob kurjem očesu, z medom in kisom na podplat.
V otroštvu nisem bil ne vem kako velik oboževalec čebule. Pravzaprav sem jo bezal iz krompirjeve solate in se je na piknikih že na daleč ogibal. Z leti sva se sprijateljila in ne znam si več predstavljati, lahko bi rekel skoraj dneva, brez nje oziroma več njih. To ne pomeni, da smo vsak dan solzni, saj obstaja preprost recept kako se temu izogniti. 1. pred rezanjem čebule spij kozarec vode 2. dihaj skozi usta. Enostavno in zagotovo deluje. Sem preizkusil, večkrat, z dihanjem skozi nos, katerega rezultat je bilo solzenje in nekaj trenutkov po menjavi dihanja skozi usta – solzenje in pekoč občutek v očeh sta izginila. Čeprav včasih prav paše, da te čebula malo nasolzi in zraven prav dobro odpre sinuse.
Čebula je poleg njenega sladkega okusa in prehranskih lastnosti odlična za razno razne nevšečnosti ali kot preventiva za dobro in vitalno prebavo, trebušne krče, odpravlja zgago, pomirja, odpravlja hripavost in vnetje grla, pomaga pri suhem kašlju, pri kurjih očesih, pri čebeljih pikih, pri opeklinah, krhkih nohtih in še in še. Niti ni presenečenje, da spada med najstarejše zdravilne rastline. Tisoč let star zapis v klinopisu pravi: “Če uživam v času vetrov (jeseni) čebulo, bom šele v času deževja (spomladi) spet trpel za bolečinami v trebuhu.” Sok čebule čisti kri, spodbuja tek, žene na vodo, krepi živce, deluje protikrčno…
Izhajala naj bi iz Indije in na naše območje prišla šele v srednjem veku. Danes si brez čebule ne predstavljamo vrtnarjenja, da kmetovanja niti ne omenjam. Poznamo različne vrste čebule: ploščata, okrogla, hruškasta, bela, rumena, rdeča, šalotka, biserna, španska, ptujska (ptujski luk). Njena zelo dobra značilnost je poleg dokaj preproste pridelave (pozorni moramo biti na čebulno muho, ki zna dodobra “uničiti” pridelek; pomaga protiinsektna mreža) tudi njeno skladiščenje. Tako je čebula na voljo skozi celotno leto. Seveda je “najboljša” mlada čebula v solati z paradižnikom in papriko, začinjena s soljo, bučnim oljem in jabolčnim kisom. Mnjam – mnjam…
Še nekaj glede zadaha po uživanju čebule. Kaj pomaga? Česen, pivo… Hahaha… Malo heca, čeravno je res. Drugače pa prežvečimo kakšen listek peteršilja, mete ali melise. Še malo drugače pa: glede na to kaj vse dobrega nam prinaša, se za tisti “slab” zadah niti sekirati ne bi smeli…
ČEBULA:
- znižuje holesterol,
- preprečuje kapi,
- znižuje možnost srčnega napada,
- odpravlja nezaželene bakterije,
- odpravlja glivice in kvasovke.
Pri prečnem prerezu opazimo njene kolobarje, ki nekoliko spominjajo na celice. Po tem lahko, po podobnostih, sklepamo, da je odlična za podporo zdravih celic in delovanja celic na sploh. Prav tako, s česnom, podpira delovanje limfnega telesnega sistema.
Čebulo sejemo že v februarju na dan za gomoljnice (korenovke). Čebulčke sadimo v marcu in aprilu neposredno na gredo. Seme vzklije nekje med 7 in 21 dnevom. Presajamo, ko se blato ne prijema več na čevlje (konec aprila, začetek maja). Pridelek pobiramo od maja do novembra.