RECEPTI
RECEPT: JUHA
Juha na tisoč in en način. Enostavno in zdravo. Polna vitaminov, mineralov in vlaknin. Juha za predjed, za pojed, za zgodnjo večerjo, za posladek, za pitje, za uživanje, za zdravje, vitalnost in dolgoživost. Vsekakor zelenjavna! Korenčkova, čebulna, porova, fižolova, gobova, krompirjeva, brokolijeva, cvetačna, česnova, špinačna, koprivna, komarčkova, zeljna, grahova, špargljeva, ohrovtova, kolerabina, čemaževa, koruzna, paradižnikova, bučkina, kumarična, mešanica vsega naštetega, prežganka… S knedeljčki (žličniki), z jajčkom, z rezanci, z ribano kašo, s popečenimi kockami kruha, s palačinkami, z blekci… Za pomlad, poletje, jesen in zimo. Juha – za juhuhu!
Pri nas na sporedu večkrat na teden, še posebno v zimskih dneh, ko je pri izbiri na voljo več tako imenovane jušne zelenjave (korenček, zelena, koleraba, peteršilj).
KAMENA JUHA
Juha me spominja na zgodbico, ki smo se je učili v osnovni šoli pri angleščini in govori o kameni juhi; gre pa nekako takole:
Nekoč, pred leti, ko je vladala revščina in lakota, se je po svetu potikal zelo pameten in premeten mož. Nekega dne je zašel v manjšo vasico in hodil od hiše do hiše in prosil za nekaj malega hrane. Ker je bil čas zelo zahteven so ga vsi zavračali in odganjali. Čisto pri zadnji hiši v vasi mu je odprla stara ženica. Povprašal jo je, če mu posodi lonec, da jima bo skuhal kameno juho. Ženica, presenečena, da je kaj takšnega sploh možno, je njegovi prošnji ugodila in ga spustila naprej. Možak je zakuril, iz žepa potegnil večji kamen, ki se mu je premetaval po žepu, in ga položil v lonec. Potem je lonec napolnil z vodo in ga pristavil na ogenj. Ko je voda zavrela je še nekaj časa pustil, da se kamen dobro prekuha in poskusil. “Mmm…” je pripomnil o okusu juhe in dejal: “Če bi imel še nekaj soli in popra, bi bila kamena juha še boljša.” Ženica mu je z začudenjem prinesla sol in poper. Dodaj ju je v juho in še nekaj časa kuhal. Zopet je poskusil: “Mnjam, kako je dobra, a če bi imel še kakšen korenček ali dva, tri, bi bila juha še bolj dobra.” Ženica je bila od opazovanja in hvaljenja juhe še bolj lačna kot po navadi, zato je brž stopila na vrt in mu prinesla korenje. Možak je korenje narezal in ga dodal juhi. Čez nekaj časa je zopet poskusil in dejal: “Kako dobra juha. A če bi imel še kakšno zelenjavo, bi bila juha še bolj dobra.” Seveda se sestradana ženička ni obotavljala in z vrta prinesla še glavico zelja, ki je po rezanju pristala v juhi. Vse skupaj je možak pustil še nekaj časa kuhati, da se je zelje in korenje malce zmehčalo. Nato je dejal: “Kamena juha je gotova!” Ženica je prinesla krožnika in žlici. Oba sta se usedla za mizo in uživala v najboljši kameni juhi vseh časov. In ta juha jima je ostala za večerjo in še za naslednji dan.
PRIPRAVA JUHE:
Izberemo zelenjavo, ki jo imamo na voljo. Jo pod tekočo vodo očistimo in narežemo na srednje velike koščke. Večji lonec položimo na ogenj, dodamo za žličko ali dve olja. Po navadi začnemo z čebulo, jo malce prepražimo in nato postopoma dodamo še ostalo zelenjavo, ki jo prav tako dobro prepražimo, začinimo s soljo in poprom. Zalijemo z dvema litroma vode in pustimo, da zavre. Zmanjšamo ogenj in dodamo še narezan peteršilj, rožmarin, stebelno zeleno oziroma zelišča po okusu in izbiri. Pustimo, da se vse skupaj kuha na nizkem ognju nekje uro do uro in pol. Toliko, da se zelenjava zmehča in voda pridobi okus zelenjave in zelišč.
Zdaj dodamo še želene dodatke. V našem primeru prilagamo še recept za koruzne knedeljčke ali bolj po slovensko žličnike.
KORUZNI ŽLIČNIKI
2 jajci, 9 žlic koruznega zdroba, 3 žlice pirine polnozrnate moke, voda po potrebi, sol
V skledo ubijemo 2 jajci, posolimo, dodamo koruzni zdrob in moko. Dobro premešamo. Če se ne sprijema ali koruzni zdrob in moka ostajata suha, dodamo vodo, da se celotna zmes dobro poveže. Zmes jemljemo iz posode z žlico (od tod ime žličniki) in dodajamo juhi. Vse skupaj kuhamo še nekje 5 do 10 minut.
