VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
OD KOD ZNANJE? 2. del
In je prišla, knjiga. Iz Avstralije, čez pol sveta, v Slovenijo, v našo hišo. FDR – Farmacist Desk Reference, Encyklopedia of Whole Food Medicine aka. Zdravilčeva priporočila, Enciklopedija medicine polnovredne hrane, avtorja Dona Tolmana. Don je v svetu poznan kot “Wholefood medicine man” ali “Indiana Jones polnovredne hrane”. Ti imeni skoraj zagotovo predstavljata Donovo 17- letno potovanje okrog sveta, v iskanju svojih otroških sanj, v odkrivanju prastarega svetega obroka poznanega kot Pulz. Med to potjo je odkril nekaj neverjetnih informacij o zdravju in zdravljenju. Z vsako prebrano stranjo FDR-ja se je svet večal in se hkrati bližal in združeval. Vsaka stran je potrjevala predhodna dognanja, informacije ali zgodbe, ki so tako ali drugače prišle do mene, ali sem jaz prišel do njih?
In kot da knjiga ni bila dovolj, sem ob prehranskem “razsvetljenju” na spletu raziskoval še človeško daljno zgodovino, mistiko in kvantnost. Kmalu sem naletel na avtorje, znanstvenike, mistike, mislece, zdravilce, predavatelje in ledene može. Prvi med njimi, ki sem ga “kliknil” je bil Graham Hancock in njegov intervju na enem od podkastov. Angleški pisec, ki je znan po znanstvenih teorijah o prastarih civilizacijah, starih mitih, cikličnem dogajanju na Zemlji. On me je spoznal z zgodbo o Anunakih in o prastarem verovanju Sumercev. In še o drugih njegovih videnjih preteklosti in zgodovine. In kako so bile prastare civilizacije z neko višjo silo povezane, med seboj in z naravo. Če ne drugega, sem takrat podvomil v naučeno znanje zgodovine iz šole in se spraševal le zakaj bi temu tako bilo? Ali obstaja še kakšna druga, alternativna znanost, ki zna podati odgovore na vprašanja o obstoju človeka v povezavi z naravo in vesoljem?
Za Graham-om je sočasno prišel na naše zaslone še Gregg Braden in kmalu za njim še Joe Dispenza in Bruce Lipton. Pojavila se je tudi starejša gospa, Dolores Cannon s svojo Kvantno hipnotično zdravilsko tehniko. In vsi so mi nakazovali pot, ki me je vodila, in želja po videnju resnice… Vsi so govorili in razlagali o, zame, isti, enaki stvari, duhu, znanju, etru, višji sili, bogu, energiji, ustvarjalcu. Le, da so jih njihove izkušnje pripeljale iz različnih smeri (pulz, zgodovina, duhovnost, samozdravljenje, epigenetika, hipnoza). Pot me je vodila do kvantnosti in njenih nič tisočih možnostih naslednjega trenutka; do samozdravljenja, meditacije, vesoljne inteligence celice, epigenetike, preusmerjanja misli, do zavesti… O vseh teh znanstvenih razmišljanjih in dognanjih sem med tem bral v FDR-ju, ki mi je vse te informacije resnice, le še potrjevala.
Odkril sem zavest! Saj ne, da nisem vedel kaj pomeni zavest in zavedati se. Ampak to je bila popolnoma nova dimenzija ali več njih. Spoznal sem kaj pomeni zavest, kaj pomeni zavedati se sebe, svojega telesa, svojih misli, čustev, občutkov. Kako je naša zavest povezana s kvantnim poljem možnosti in kako lahko vplivamo nanj. Z gotovostjo lahko trdim, da do danes vsega ponujenega znanja umsko nisem predelal. V svojem srcu pa čutim, da so se mi razblinile meglice, ki sem jih imel na očeh in umu in na koncu koncev tudi v srcu. Na svet sem v slabem mesecu dni začel gledati čisto drugače.
Naučil sem se vzeti prihodnost v svoje roke. Naučil sem se, da le sam vplivam na svoje življenje, zdravje in vitalnost, na svobodo. Vse preveč sem se ukvarjal z drugimi, z njihovimi besedami, čustvi, občutki, dejanji, njihovim pogledom na svet in življenje, z njihovimi izkušnjami. Sebe sem gradil skozi oči ostalih. Zdaj se vsakodnevno trudim in se ukvarjam sam s sabo. Gradim na sebi, na mojem zdravju, vitalnosti, življenju. Vsak dan je novo življenje! Ker sami ustvarjamo svojo realnost, smo dobesedno režiserji svojih življenj. Vedno je od nas samih odvisno, kako bomo na določeno situacijo odreagirali.
zavestni dih in mrzla voda
Od kar pomnim sem bil zmrzljiv človek. Poleti, tiste tri vroče mesece, sem užival, preostal del leta pa preživel v dolgih rokavih in z nižanjem temperature dodajal sloje oblačil, da me ne bi zeblo ali pa vsaj hladilo. Robčki so bili moj stalni spremljevalec. Ko se je začelo ohlajati, je nastopilo smrkanje in večkrat tudi kašljanje. In vse skupaj je lahko trajalo tudi mesec ali več preden sem se rešil prehlada. Ob prvem izpostavljanju nižjim temperaturam pa se je zadeva znova ponovila. Zavedam se, da se je s spremembo prehrane izboljšala tudi moja imunost, vendar je tisti hlad ostajal.
In sem brskal po spletu. In naletim na nekega ledenega moža aka. Iceman Wim Hof. Na začetku sem si mislil, da je za svoje podvige izurjen in navajen mraza in hladnih podnebij. Wim je namreč ledeni mož v pravem pomenu besede. Uči pomembnost globokega diha v povezavi s potapljanjem v ledeno vodo. Med njegove podvige spada vzpon na Mount Everest brez dodatnega kisika, v kratkih hlačah, brez majice. V ledeni kadi je zdržal skoraj dve uri in vse to brez ozeblin ali kakšnih posebnih zdravstvenih posledic. Po prijavi na njegovo spletno stran sem kmalu dobil povabilo na 10 dnevni Wim Hof izziv. In sem se prijavil. Vsak dan sledil njegovim napotkom. Globoko dihal, se tuširal s hladno vodo (pipa na hladno kolikor pač gre), delal sklece in bil dosleden, vsak dan.
Že po prvem srečanju s hladno vodo, ko sem samo zaslišal vodo iz pipe, se mi je zdela ledeno mrzla. Kaj šele, da bi stopil v banjo in se stuširal z njo. Glava je iskala izgovore, zakaj tega nebi, da bo dovolj samo dihanje, mogoče bi pa dal na malce bolj hladno toplo. In potem sem se samo odločil in se prepustil trenutku. Stopil sem pod hladen tuš. Je že res, da mi je bilo hladno, vendar sem poslušal Wimove napotke, globoko in zavestno dihal in zdržal nekje 20 sekund pod hladnim tušem. Ko pa sem vodo zaprl, je nastal občutek topline, izpopolnjenosti, uspeha, zadovoljstva. Če verjamete ali ne, se mi je na obrazu izrisal nasmeh. Bil sem ponosen nase. To sem potem skladno z izzivom ponavljal vseh 10 dni. Povem vam, da na mraz in hlad sedaj gledam drugače. Ne razumite me napak, še vedno obožujem toplo in vroče poletje! Vendar nimam posebnih težav s hladni in mrzlimi temperaturami. To so samo številke na termometru! Tudi zebe me zelo redko, o prehladu pa ne duha, ne sluha. Wim ima že prav, ko pravi, pojdi v hlad pre(d) pre-hladom.
Z Wimom sem spoznal moč zavestnega diha o katerem govorijo Tolman, Dispenza, Lipton, Braden, jogiji, tibetanski menihi in še in še jih je. Skozi zavestno dihanje in meditacijo sem spoznal način kako sprostiti telo za čim boljšo regeneracijo.
Bilo je “naporno” leto spoznanj in dognanj, učenja in preučenja, preteklosti in sedanjosti. V eni zemljini revoluciji smo na sebi občutili evolucijo. Evolucijo v človeka – humana, ki verjame v moč narave, moč človeka in povezanost med njima v prihodnosti.