VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
KAKO SEM PRENEHAL KADITI
Po treh mesecih in več mojega ne kajenja, verjetno že lahko rečem, da sem prenehal kaditi. Vse! Tobak in konopljo. Če mi verjamete ali ne, sploh ni tako težko. Poleg zavestnega dihanja sem si pomagal z mojo domišljijo in reprogramiranjem moje podzavesti.
Kdaj sem začel kaditi? V srednji šoli, vendar nikoli nisem bil nek strasten kadilec. Čez srednjo šolo sem se s kajenjem tobaka prebil z žicanjem in niti enkrat si nisem kupil škatlice s cigareti. Ne vem, če se s tem lahko hvalim, a tako je bilo. Na dan sem ostajal na nekje dveh do treh čikih. Le ko je bil zraven še alkohol se je kajenje s pijanostjo povečalo in sem si kasneje tudi začel kupovati cigarete in tobak.
V prvem letniku sem se tudi prvič srečal s konopljo, ki je ostala moja spremljevalka celih 25 let. Na začetku mogoče kakšen zvitek ob vikendih, kasneje, ko sem »odrasel« tudi vsakodnevno, tudi po več na dan. Ne, ni vplivala na moje sposobnosti in sem jo vseskozi povezoval z delom. Najprej enega zvijemo, potem pa se lotimo dela, opravil. V službi nisem kadil. No, mogoče zadnji mesec, takšne rahle, le malo posoljene, s katerimi sem gasil željo po cigaretah in blažil stres.
Po tridesetem letu sem imel vseskozi v planu, da preneham kaditi, vsaj tobak. Če že skadim tistih šest do sedem na dan, zakaj bi potem sploh kadil? Kar nisem se mogel zares odločiti, da preneham.
Kar nekaj let sem bil zaposlen kot reševalec iz vode. Reševalci iz vode vsake tri leta obnavljajo licence za reševanje, tako iz teoretičnega (rdeči križ) kot praktičnega dela (plavanje in reševanje iz vode). Ker se športno že od osnovne šole nisem udejstvoval, sem pred vsako obnovo hodil na treninge plavanja, saj preizkus za reševalca iz vode ni kar tako: plavati znam, teorije se že naučim in ta-da, že postanem reševalec iz vode. Testiranje je zahtevno, no vsaj zame je bilo. In med temi pripravami na obnovo licence sem ugotovil, da mi po vsakem treningu plavanja nekako ne paše kaditi oziroma imajo cigareti zelo čuden, kiselkast okus – a sem te občutke enostavno prešel in veselo kadil dalje.
Pred dvema letoma sta v moje življenje prišla Don Tolman in kmalu še Wim Hof, tako da se je moj pogled na kajenje zelo spremenil. Še bolj se je spremenil moj pogled na življenje, kar je pripomoglo tudi pri uživanju tobaka. In kot po sreči, sem imel naslednje leto še obnovo licence za reševalca iz vode. Vedel sem, da takšnega trenutka ne smem izpustiti. Vsak dan sem veselo zavestno dihal in zraven hodil na treninge plavanja. Okus tobaka je bil res nagravžen in blek. In ker sem se naučil, da domišljija ni samo za dnevna sanjarjenja in ustvarjanja, marveč tudi za pomoč pri samozdravljenju ali v tem primeru samo-ozaveščanju, sem vključil še to. Ko sem prižgal cigaret, sem si zamišljal kako črno-moder dim vstopa v moja dodobra predihana rožnata pljuča. In to je bilo to. Razvil sem lastno intoleranco do tobačnega dima. Še nekaj časa sem tobak nosil s seboj, če me je slučajno »popadla« želja. Prižgal sem cigaret, katerega okus je bil kisel in katranast, takoj vključil domišljijsko sliko mojih rožnatih pljuč in vstopajočega črno-modrega dima in »voila«, po prvem dimu je cigaret pristal v pepelniku.
S spoznavanjem človeškega telesa in česa vse je sposobno, brez zunanjih vplivov in posredovanj, sem vse bolj in bolj spoznaval in čutil, da se približuje tudi dan, ko bom prenehal kaditi še konopljo. Jaz, veliki zagovornik uživanja konoplje, gandže, marihuane, svete rastline?! Ja, jaz! Še vedno sem zagovornik, a nič več kadilec. Konoplja mi je zelo pomagala pri prenehanju kajenja tobaka. No, v majhnih količinah sem ga še užival, ko sem ga primešal konopljinim vršičkom. Nekako sem svoje kajenje tobaka nadomestil s kajenjem konoplje, čeravno ne v takšni meri, kot sem kadil tobak. A z ozaveščanjem in mojo rastjo in spoznavanjem samega sebe, pravega jaza, večne energije, boga, stvarnika, enotnosti, enosti, kakorkoli že poimenujemo energijo, ki nas vse povezuje, sem odkrival, da me konoplja nekako zadržuje pri moji rasti, pri mojih spoznanjih sebe in sveta.
Redno sem zavestno dihal, izvajal jogo, meditiral in se nekega dne samo odločil, da preneham. Postopek sem se že naučil pri tobaku. Zdaj sem ga moral le še ponoviti.
Prvih nekaj dni sem imel največji izziv s spancem. Preden sem zaspal, je bilo moje telo nekako nemirno, zlasti noge. A ker je znanje in vesoljna inteligenca domišljije na moji strani, sem z vključevanjem večerne meditacije tudi to zlahka premagal!
Juhuhu, prenehal sem kaditi!
Če si to želiš tudi sama, sam, spodaj prilagam štirideset dnevni program: Kako prenehati kaditi!
- dan: Odvisnost od kajenja je v bistvu kemični proces v naših možganih. Z malo vztrajnosti, ga lahko premaga čisto vsak. Vse čestitke za tvoj pogum! Vem, da zmoreš! Jutra začni s kozarcem sveže vode in dihalnimi vajami.
- dan: Kajenje v naših možganih sproža program, ki pravi: »Kako dober občutek! Daj še enega!« Ko se odločiš, da se tem programu ali želji po kajenju upreš, bo prej kot slej izpuhtel, izginil. Upri se mu!
- dan: Kajenje ni nič drugega kot zaposlitev naših rok in ust. Lahko si pomagaš tako, da svoje možgane zaposliš s čim drugim. Beri knjigo, blog ali počni kar rad/a počneš.
- dan: Spremeni okolje. V svojem stanovanju, službi, avtomobilu zavrzi stvari, ki te spodbujajo ali nagovarjajo h kajenju. S tem boš omejil skušnjavo.
- dan: Pojavljati se začno povečane želje po hrani, še zlasti po hitrih prigrizkih, ki se jim zlahka upiraš. Če je želja po hrani res velika si privošči jabolko. Vztrajaj in čim več zavestno dihaj.
- dan: Super ti gre! Zapomni si, da gre za kemični proces, ki vzame nekaj časa. Bodi potrpežljiv/a s seboj!
- dan: En teden je naokoli! Čestitke! Vedi, da nisi prvi, ki boš premagal to odvisnost. Te grize? Pojdi na sprehod!
- dan: Raziskave kažejo, da se po enem tednu brez kajenja izboljšata čuta za okus in vonj. Lepa nagrada za tvojo vztrajnost.
- dan: Vprašaj se zakaj si nehal/a kaditi. Ne pozabi na jutranje dihalne vaje. Če čutiš potrebo po kajenju, delaj dihalne vaje večkrat na dan. Vedi, da s prenehanjem kajenja zmanjšaš možnosti za srčno-žilne bolezni, bolezni dihal in dihalnih poti.
- dan: Študije kažejo, da se možganska kemija vrača v normalo. Vztrajaj, čas je na tvoji strani.
- dan: Si super človek s super misijo! Zaslužiš si vso spoštovanje!
- dan: Nadaljuj z zavestnim dihanjem. Ker ogromno delaš za zdravje svojega srca, si v svoj dnevnik za svoj pogum in vztrajnost nariši eno veliko srce.
- dan: Odlično napreduješ! Ne prenehaj! Če sedaj znova začneš kaditi, nisi v zadnjih dveh tednih naredil/a nič. Tvoja odvisnost od kajenja se bo samo še povečala. Pojdi raje na sprehod v gozd!
- dan: Dva tedna sta za tabo! Bravo in čestitke! Tvoja možganska kemija se spreminja.
- dan: Tvoja pljuča že postajajo čistejša. Sedaj si predstavljaj, da v svoja čista, rožnata pljuča vdihuješ črno-moder strupen dim. Tega si zagotovo ne želiš!
- dan: Upri se skušnjavi! Ti to zmoreš!
- dan: Zapomni si, da je v dimu veliko strupenih snovi, ki ne sodijo v človeško telo. Te snovi škodujejo tebi in tebi bližnjim. Super ti gre!
- dan: Vsak ima svoj razlog, da preneha s kajenjem. Spomni se tega razloga. Ti si zmagovalec, zmagovalka! Življenje se ti izboljšuje. Bodi močna, močan! Zmaguješ!
- dan: Vsakodnevno dihalne vaje podaljšaj z meditacijo, umirjanjem, preusmerjanjem misli. Misli in občuti, da kajenje ni zate, da ne kadiš več.
- dan: Še enkrat toliko dni in si zmagal/a! Kakšen kratek čas je to v primerjavi z leti zdravega in vitalnega življenja.
- dan: Trije tedni brez kajenja so za tabo! Čestitke! Močnejši, močnejša si od odvisnosti!
- dan: »Prižgi že!« program se v tebi počasi ugaša. Dihaj, pojdi v naravo.
- dan: Za zajtrk pojej kakšno pomarančo, mandarino ali pij domač, sveže iztisnjen pomarančni sok. Ta bo dodatno pomagal pri odvajanju strupov iz dihal.
- dan: Bodi pozoren na sprožilce, ki ti prebujajo željo po kajenju in jih ozavesti. Izogibaj se jih vsaj toliko časa, dokler se ne naučiš izpustiti jih ali preusmeriti svojo pozornost.
- dan: Testiranja kažejo, da se po dobrih treh tednih brez kajenja povečuje kapaciteta pljuč. Tudi dihanje je lažje. Odlično ti gre!
- dan: Veš, da boš prej ko slej moral/a prenehati s kajenjem. Zakaj ne bi vztrajal/a že zdaj?
- dan: Spomni se zakaj si prenehal/a s kajenjem in se zavedaj, da izboljšuješ svoje počutje.
- dan: Juhu, štirje tedni brez kajenja so za tabo. Ali ni odlično? Še malo in si svobodna, svoboden.
- dan: Vsak dan brez kajenja je praznik. Praznuj ga in pojdi na svež zrak. Dihaj s polnimi pljuči. Občuti razliko.
- dan: Če si bil/a strasten, strastna kadilec, kadilka, se bi moralo sedaj poznati tudi v tvojem žepu. Za nagrado si kaj kupi. Če si pokadil/a škatlico na dan, je to skoraj 120€ ali več!
- dan: V telesni navadi je, da eno odvisnost nadomestimo z drugo. Možganski program pogreša snovi, ki se sproščajo ob kajenju in si želi nadomestila. Ne nadomeščaj ga s hitro, mastno in sladkano hrano in umetnimi prigrizki, raje posezi po korenčku ali svežem sadju, borovnicah, jabolku.
- dan: Tisti, ki so prenehali s kajenjem velikokrat rečejo, da so se zredili. Ne skrbi, naj sprehodi postanejo del tvojega vsakdana. Po obedu se ne usedi na kavč, pojdi Opazuj naravo in se ji čudi.
- dan: Vztrajaj, bodi ponosna, ponosen nase!
- dan: Zakaj si že nehal/a kaditi? Spomni se. Spoštuj svoje telo, ki ti je že hvaležno za tvojo odločitev. Uživaj dan!
- dan: Že opažaš kako se tvoja energija izboljšuje? Še ne? Opazuj se in videl boš, da je tako. Ti si zmagovalka, zmagovalec!
- dan: Zdaj tedne ne štejemo več. Z vsakodnevno jutranjo rutino zavestnega dihanja zmaguješ nad odvisnostjo in jo premaguješ. Super ti gre.
- dan: Tudi kašljanje se že umirja. Kar izkašljaš, izpljuni! Pljuča se čistijo. Ali se zavedaš, da z vsakim dnem brez kajenja tvoja pljuča postajajo bolj čista in se hkrati pomlajujejo. Rožnata se že kaže. Ti samo vztrajaj.
- dan: Na koncu tunela je luč. Ti si ta luč. Nadaljuj in dihaj!
- dan: Prav je, da si ponosen, ponosna nase! Pridružuješ se klubu nekadilcev.
- dan: Zmagala si! Zmagal si! Svojim ljubim in bližnjim povej, da si prenehal/a kaditi. Bodi ponosen, ponosna nase! Čestitaj si! Praznuj in vztrajaj še naprej!!! Dihaj!
