VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
KOSTANJ
Te dni vsi ljubitelji narave, in tudi tisti, ki drugače to ne počno, radi hodimo v gozd. Razlog za to je vsekakor kostanj. In kostanja je letos veliko. Drobnega, velikega in tistega srednje velikosti. Vsega je dovolj za vse. Že res, da je včasih na kakšnem mestu v gozdu ali na jasi malo večji “dren” – pa nič zato. Vse dokler se do Narave in soljudi obnašamo spoštljivo in poleg še cenimo, kar nam Narava z gozdnimi plodovi ponuja, je za vse dovolj. In potem ta nabran kostanj pečemo, kuhamo, ga vključujemo v različne jedi, tudi sladice.
Kostanj izvira izpred nekje štiri tisoč let iz Kitajske. Prav tako ga že stoletja radi uživamo v Evropi. Glavni atribut kostanja (za uživanje) se skriva v ježici, ki objema in varuje gladko lupino z trpko kožico a z okusnim, skoraj da sladkim mesom. Ta je, odvisno od termične obdelave, lahko drugačen. Če ga spečemo nad ognjem je hrustljav in niti približno ne tako gladek kot kostanj, ki ga skuhamo v vodi v loncu.
Pri peki moramo biti najbolj pozorni na to, da kostanj vsaj malo zarežemo, da se ga lažje lupi in seveda tudi zaradi tega, da ne “eksplodira”. Vsi, ki smo že kdaj pekli kostanj se nam je to zgodilo. Zgodi se, da se kakšen izmed kostanjev “ogne” rezanju in nam potem med peko “zagode” z “eksplozijo”. Vse za dober smeh! Pri kuhanju težav s pokanjem kostanjev nimamo. Prav pa je, da smo pozorni, da je kostanj dovolj skuhan. Premalo kuhan kostanj ali na hitro pečen namreč napenja. Zraven paše še kakšen mošt in temu kar sledi po domače rečemo “turbo”. Zakaj se tako reče? To boste morali ugotoviti sami. Kuhamo ga nekje od pol ure do 45 minut, odvisno od velikosti kostanja.
Na koncu mavrice ga veliko spečemo zunaj na raketnem gorilniku. Še več pa ga skuhamo. Nekaj ga pojemo sproti, kar tako ga z zobmi iztisnemo iz lupine ali ga z stiskalnikom za česen iztisnemo v pire (za odlično rešitev se zahvaljujemo prijateljici Brigiti) in ga porabimo v hitro narejenem posladku. Malce večje količine kostanjevega pireja zmrznemo in ga uporabljamo v različnih jedeh čez celo leto.
Ker toliko “promoviramo” raketni gorilnik in ker smo ga do sedaj uporabljali le za peko, smo se odločili, da na njem poskušamo še kuhati. In zakaj ne bi poskusili s kuhanjem kostanja? Rezultat poizkusa je na ognju kuhan kostanj. Odlično!
NA HITRO NAREJEN KOSTANJEV POSLADEK
10 – 15 kostanjev,
žlička medu,
5 žlic mleka (kokosovo, ovseno, kravje – po vašem okusu!).
V skodelico kostanj iztisnemo v pire, dodamo med in mleko in dobro premešamo.
Mi je pa med pisanjem prišla še ena ideja. Spraševal sem se od kod ime KOSTANJ. Ali je izpeljanka iz KOST-i in nam da vedeti, da je kostanjev les trden in trajen kot kost? Ali izvira iz germanskega ŠTAJN – koSTAJN, ker je posekan ob pravem času in pravilno posušen večen kot kamen? Odgovor si poiščite sami.