VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: SOLATA
Solata! A ne solata kot jed ali priloga. Solata kot zelenjava. Solata kot vrtna solata, ki ne manjka na nobenem vrtu, ne balkonskem, ne večjem kmečkem vrtu. Najdemo jo na njivah, v lončkih, koritih in manjših gredicah. Gojimo jo celo leto, od zimskih do poletnih, hrustljavih, krhkih in mehkih, grenkih in tistih, ki to niso (grenke namreč). Posledično jo dnevno vključujemo na jedilnik zdravega in vitalnega prehranjevanja in z dodatkom soli, olja in kisa z njo naredimo čudovito, za telo razkislujočo, osvežilno solato.
Solata je med drugim polna vitamina B in C, beta karotena, kalija, kalcija, natrija, bakra, železa, grenčične spojine laktucina, laktuina (snov, ki deluje pomirjujoče, podobno kot opij) in še in še. Pravzaprav so raziskovalci odkrili, da vključuje tisoče in tisoče naravnih sestavin. Zaradi laktuina in njegove učinkovitosti je med starimi Perzijci, Grki in Rimljani solata veljala kot sredstvo za boljši spanec oziroma uspavalo. Seveda je njena učinkovitost soodvisna od posameznikovih prehranjevalnih navad in življenjskega stila. Tisti, ki spije veliko alkohola ali zaužije večje količine nikotina, si z njeno učinkovitostjo pri nespečnosti ne bo mogel preveč pomagati. Ga bo pa vsekakor velika skleda solate, še posebno, če je v njej malce več kisa (domačega jabolčnega kisa), dodobra zbistrila po še tako hudo prekrokani noči.
SOLATA:
- pomaga pri presnovi in prebavi,
- podpira delovanje srca,
- odlična pri shujševalnih kurah,
- znižuje kislost krvi in zakisanost telesa.
Zanimiva je sama beseda solata. Le kaj bi lahko pomenila? SOL = sonce, svetloba, dan, dnevna svetloba; LATA = late (latinsko Lactuca sativa; angleško Lettuce, Lactuca latinsko pomeni mleko) => sončno mleko. Beseda SOLATA bi lahko pomenila mleko, ki prihaja iz svetlobe. In seveda pomen besede ni daleč od resnice, saj vse vrste solat vsebujejo mlečke, mleko, ki ji daje značilne grenčične okuse. In kje raste solata? Najraje in najbolj naravno na sončni svetlobi, čeravno ji tudi bolj senčni predeli ne delajo velikih izzivov z njeno rastjo in razvojem.
V knjigi Richarda Willforta “Zdravilne rastline in njih uporaba” je takole zapisano o njeni pripravi: “Kako je treba pravilno pripravljati solato? Star francoski pregovor navaja recept: olje naj vliva na solato potratnež, stiskač naj ji doda soli, kisa in začimb, zmeša pa naj jo norec, ki v vsaki stvari pretirava.”
Solato sejemo od februarja do oktobra. Lahko jo sejemo v posamezne sejalne prostorčke ali pa v skupke ali v vrstice, semenček ob semenček (tukaj moramo biti pozorni na razsajanje ali redčenje, da ne pride do prenasičenosti in zato rada začne gniti ali seoplesni). Sama zahtevnost njene vzgoje ni zahtevna in je zagotovo primerna za vrtnarje začetnike. Rada ima zemljo polno hranil in mineralov, rudnin. Potrebuje nekaj več zalivanja, še posebno poleti ima rada jutranje vodno pršenje. V cvet gre rada v poletnih mesecih, ko je zelo toplo. Če se na to zgodi, ni nič hudega. Enostavno pustimo, da lepo zacveti, se čudimo lepoti njenih cvetov, počakamo, da naredi semena in jih poberemo in jih na prepihu dobro posušimo, shranimo na suhem in temnem prostoru. Tako pridelamo še domača semena za sejanje solate.
