VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
POLNOVREDNA SONČNA HRANA: MARELICE
Marelica zlato oranžna,
le kje se ti skrivaš,
mi hitro povej.
V Vipavski dolini nam lepo rojevaš.
Ponesi me z burjo
in me posladkej!
Kar nekaj let smo imeli željo, da bi odšli proti Vipavski in Ajdovski obirat breskve. Breskve? A ni objava o marelicah? Je, a naša pot nas je do marelic peljala prek breskev, čeravno marelice zorijo prej… Pa se vrnimo k breskvam.
Več let nazaj smo se pogovarjali, da bi poiskali eno kmetijo na Vipavskem ali Ajdovskem, se z njimi dogovorili za nabiranje in odkup; in da ne bi odšli “tako daleč” le zase, bi prej pobrali še naročila in želje od prijateljev, soustvarjalcev in združili prijetno s koristnim: imeli bi krasen enodnevni izlet, spoznali nove ljudi, pridelovalce, kmete, somišljenike in se domov vrnili z dobro bero domačih sadežev, ki so rastli z delom in ljubeznijo do Zemlje, katere bi kasneje sveže zaužili, jih nekaj predelali v kompote in marmelade ali razne domače sladice. Vedno je kaj prišlo vmes ali pa so se našli razni izgovori zakaj ne. Tako je le ostajala želja, a ta želja je zorela. Vmes se je marsikaj zgodilo, minilo nešteto in milijon trenutkov in dogodkov, srečanj in prijateljstev, spoznanj, rasti, ozaveščanja, zavedanja, učenja, preučenja in še in še…
Letos pa… Med brskanjem po družbenem omrežju zasledim, da na eni kmetiji ponujajo obiranje marelic z mogočim ugodnejšim odkupom naberka. Niso bile breskve, so bile pa marelice, ki jih, domačih, nismo že nekaj let uživali. In še lansko leto so vse pomrznile tako, da ni bilo veliko za razmišljati. Hitri dogovor s prijatelji, soustvarjalci, povabilo na nabiralniški izlet, pobiranje naročil za tiste, ki so imeli na tisti dan, ko smo se dogovorili, da odidemo, druga opravila in zadolžitve.
In smo (končno) odšli, imeli krasno pot, spoznali čudovite ljudi, se družili, nabirali in nabrali, se vrnili, razdelili in zaključili zanimiv dan poln vtisov, doživetji in dobrih občutkov. Čim več takih dni!
MARELICA
- uravnava krvni pritisk,
- ohranja oster vid,
- upočasnjuje procese staranja,
- varuje možgansko delovanje,
- uravnava prebavo,
- odpravlja slabokrvnost,
- razkisljuje telo.
Marelice so “nabasane” z beta-karoteni, železom, vlakninami, vitaminom C in B, magnezijem in bakrom. Vsebuje še preko 8.000 ostalih naravnih vsebin, hranil, ki ustvarjajo ta neverjetni sadež.
Izvirale naj bi iz Kitajske, kot breskve, in človeštvu poznane že tisočletja. Na sončnih straneh Tibeta zorijo na višinah do 3000 metrov. Aleksander Veliki jih je »odkril« v Aziji in se vanje zaljubil. Seveda jih je prinesel s seboj v Evropo. Danes rastejo od Azije, Evrope, Amerike do Avstralije in Nove Zelandije. Drevesa marelice so zelo občutljiva na zmrzal, prepih in prst v kateri rastejo. Še najbolj jim ustreza sredozemska klima.
Za čez leto jih shranjujemo posušene, v kompotih, marmeladah, džemih ali pa jih razkoščičene zmrznemo.
MARELIČNA MARMELADA
Res zrele marelice razkoščičimo in narežemo na poljubno velike koščke in jih damo v dovolj velik lonec. Postavimo nad manjši ogenj in vseskozi mešamo, da se marelice razpustijo, spustijo vodo, se razmehčajo.
Po kakšni uri se vse skupaj lepo poveže v marmeladno zmes. Po želji jih lahko s paličnim mešalnikom zmiksamo ali pa pustimo, da ostane še kakšen večji kos. Na tej stopnji dodamo sladilo po okusu -med, melaso ali nerafinirani trsni sladkor. Mi smo se letos odločili za melaso. Na nekje 5 kg marelic smo dodali 150 g melase.
Med rahlim vretjem smo za zgoščevanje dodali še 4 žlice zmletih lanenih semen. (to smo uporabili že pri češnjevi marmeladi in povemo vam, da zmleta lanena semena delujejo res učinkovito za naravno zgoščevanje in ne vplivajo na končni okus marmelade)
Kuhamo še kakšnih 15 minut in potem marmelado ali džem shranimo v razkužene kozarce in jih dobro zatesnimo. Še vroče zavijemo v odejo, da se počasi ohladijo. Shranimo v temnem prostoru do zaužitja.
