VSAK DAN NEKAJ NOVEGA
dihanje
Z njim se naše življenje začne. Z njim se naše življenje konča. Dihanje. Ko odide dih, odide tudi duh. Brez diha v naših telesih tudi duha ni. Zato je dihanje zelo pomemben del naših življenj. Pravzaprav je dihanje, dih najpomembnejši del naših življenj. Je pomembnejši od vode? Da. Brez vode naj bi preživeli vsaj 3 dneve, brez diha redko kdo zdrži dlje od 3 minut. Je pomembnejši od hrane? Seveda! Brez hrane zdržimo 40 dni in več. Brez diha umremo. Vse dokler dihamo je mogoče vse.
En v-dih v povprečju vsebuje milijone in milijone atomov poživljajoče energije. In to v povprečju ponovimo približno 20.000 – krat na dan. Ko dihamo, si ne moremo pomagati, da vdihnemo več kot milijon atomov kisika, dušika in ostalih plinov Zemljinega ozračja, zraka. Prav ta isti zrak so dihali Tesla, Einstein, Buda, Muhamed, Platon, Newton, Hipokrat ali na kogarkoli pomislimo; od Aboridžinov, Maorov do Indijcev, Bušmanov… Vsi smo povezani skozi zrak, ki ga dihamo.
Dihanje nam je nekako samoumevno, ker pač dihamo. Ko nekaj počnemo ali ne počnemo nič, nam na dihanje ni potrebno misliti. Se kar zgodi, dogaja. Nekako telo poskrbi za to, da dobi dovolj kisika za svoje delovanje. Če smo fizično bolj aktivni, diha(mo) nekoliko več in globlje. Ko mirujemo diha(mo) počasneje in umirjeno. Preprosto! Dovolj je, da samo smo in se prepustimo, telo pa bo že opravilo svoje in dihalo. Je že res tako. A za dobro počutje, zdravje, vitalnost in dolgoživost je potrebno dihati še nekoliko drugače. Kako? Zavestno.
Kako pa dihamo zavestno? Tako, da mislimo na dihanje. Svojo pozornost usmerjamo v dih. V dihanje usmerjamo našo zavest. Razmišljamo kako dihamo. In to je zelo pomembno! Saj s tem, ko dihamo zavestno, treniramo naše telo, da diha tako kot ga z vajami zavestnega dihanja učimo in naučimo.
Večina ljudi diha le s desetimi do dvajsetimi odstotki pljučne kapacitete, čeprav naj bi 99% naše energije pridobili z dihanjem. Tudi zato jih večina čuti pomanjkanje energije, vitalnosti in dobrega počutja.
VAJA ZA ZAVESTNO DIHANJE
Vedite, da se pravilnega dihanja veliko lažje naučimo, ko ležimo in zelo pomembno: vsaj dve do tri ure pred dihalno vajo ne uživamo hrane in kakšne pol ure prej ne pijemo. Tako je veliko lažje dihati “iz trebuha” kot pa s polnim želodcem.
Kako začnemo? Preprosto, vdihnemo! Kako? Dihanje naj bo nekoliko počasnejše in globlje kot “normalno” oziroma globlje kot dihamo po navadi. Najprej vdihnemo v trebuh in nadaljujemo “skozi srce” v prsni koš, ramena in glavo. Za začetnike zna biti izziv že trebuh – prsni koš. Saj veste: korak po korak. Lažje je narediti več manjših korakov kot en velik skok. Poskušajte vdihniti skozi nos.
Pri izdihu le spustimo, ne zadržujemo – sprostimo, prav tako skozi nos.
Tako dihanje postane nekakšno valovanje vdiha in izdiha, dvigovanja trebuha in prsnega koša in njuno spuščanje.
Pozornost, misel, zavest ves čas izvajanja vaje ostaja v dihu. Se zgodi, da nam misel hoče pobegniti? Nič zato. Ko to opazimo, pozornost vrnemo v dih. S tem treniramo tudi »mišico« naše pozornosti.
Že po nekaj zavestnih vdihih začutimo kako se naše telo polni z energijo. To občutimo po celem telesu od “migetljanja” v prstih roke do prstov na nogah. Oblije nas vseobsegujoča energija diha, duha. Začutimo toploto, prijetnost, vitalnost.
Vajo izvajamo vsaj 15 minut na dan. Najbolje v naravi. Vam je ljubše v udobju vašega doma? Prav, samo dihajte! Svetujemo, da prostor prej dobro prezračite.
Nekaterim je lažje imeti oči odprte, drugi jih zapremo. Kakor vsakemu posamezniku, posameznici bolj ustreza. Kar je pomembno, je dihanje.
Po končani vaji še nekaj minut ostanemo na mestu, kjer vajo izvajamo in uživajmo v trenutku.
Si želite preizkusiti še kakšno izmed vaj zavestnega dihanja? Za vas smo izbrali dve. Prva je 7 rund po 7 Tylerja Tolmana in seveda zdaj že legendarna dihalna tehnika Wima Hofa.
Čaščenje duha = diha kot nečesa večjega kot dihanje, je vodilo do manipulacij, tiranije in zatiranja milijonov. Prepričanje in ljubezen do nevidnega in nevidno pri ljudeh ustvarjata prezir in sovraštvo do tistega, kar zares obstaja. V fantaziji in dogmi tistega, kar ne obstaja, uničujejo vse, kar res obstaja. Verjetno je vsem jasno, da dih zares obstaja, kajne?